Ste se kdaj po teku počutili, kot bi bili genij? Kot da ste lahko kos katerikoli uganki, celo svetovno uspešnico bi lahko napisali? No, morda malce pretiravamo, vendar nekaj le je na tem. Za ta občutek obstaja zanimiv razlog.
»Tek povečuje raven pozitivnih nevroprenašalcev, kot so denimo endorfini, ki so odgovorni za pozornost, ter serotonin, ki pomaga uravnavati razpoloženje,« pravi Matt Fitzgerald, soavtor knjige The Runner's Body: How the Latest Science Can Help You Run Stronger, Longer, and Faster. »Poleg tega tek možgane pomakne v stanje alfa valov, ki ga povezujemo z občutkom miru in blagostanja.«
Da je premikanje stopal eno pred drugo povezano z izboljšanjem možganov, so pokazale tudi nekatere raziskave.
Dve so izvedli na Univerzi v Illinoisu in sta pokazali, da je 30 minut vadbe povzročilo do 10-odstotno izboljšanje kognitivnih funkcij oziroma boljšo učinkovitost pri obravnavanju težav ali situacije.
Toda to ni edini način, na katerega tek vpliva na naše možgane:
- je tudi naravni antidepresiv,
- izboljša spanje,
- poskrbi za boljši fokus,
- lažje učenje in pomnjenje,
- povezujejo pa ga tudi s preprečevanje demence in Alzheimerjeve bolezni.
Vrnimo se še malo v preteklost ...
Zakaj nas tek lahko naredi pametnejše?
Da je gibanje povezano z inteligenco, so pisali že Grki in Rimljani. Nevroznanost danes to le potrjuje.
Zakaj nas lahko tek spremeni v genija oz. nas naredi pametnejše nam nam bosta pomagali razumeti še dve študiji, prvo so objavili finski raziskovalci, drugo so naredili pri Cell Metabolism.
Pa poglejmo ...
Vadba spodbudi nevrogenezo – tvorjenje novih nevronov v predelu možganov, ki sodeluje pri nastanku spominov in prostorski navigaciji – hipokampusu. Pri tem gre za posebne, še ne polno usmerjene celice, ki, povedano po domače, čakajo, da bodo uporabne. Sposobne so se deliti in iz njih nastajajo novi nevroni.
To seveda ne pomeni, da boste vadbo zaključili z novim znanjem, za to se boste morali kljub vsemu sami malce potruditi, vendar pa vas gibanje pripravi na boljše učenje, na shranjevanje novih informacij.
Vključevanje vadbe v vaš urnik v najbolj stresnem tednu se zdi zato povsem smiselno, ker vam bo pri delu, v šoli in na sploh koristila na mnogo načinov.
Vendar raziskave pravijo, da vsaka vadba ne sproži nevrogeneze. Finski raziskovalci so odkrili, da se to dogaja le pri specifični vadbi – ta mora biti aerobna in predvsem trajna.
Ali ste vedeli:
Alan Mathison Turing, angleški matematik, logik in računalnikar, je maraton pretekel v 2 urah in 46 minutah. Ko je delal v Bletchleyju je občasno na sestanke v London (64 km) kar tekel. Nato se je leta 1948 preizkusil za britansko olimpijsko ekipo, a ga je zaustavila poškodba.
Nasvet: če res morate vprašati – morda pa se morate odpraviti na tek.
Preverite še:
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec