Prednastopna stanja

V prednastopna stanja vključujemo tri zelo pomembne psihološke fenomene. Ali boste na preizkušnji sposobni prikazati to, kar ste sposobni na treningih, ali boste zaradi stresa nastopali slabše, je v veliki meri odvisno od vaših prednastopnih stanj: anksioznosti, koncentracije in samozavesti. Če svoja prednastopna stanja dobro poznate, se lahko na močna področja zanesete, šibkejša pa poskušate z različnimi psihološkimi tehnikami krepiti.

Anksioznost ali trema predstavlja posplošen strah, ko se tekač pravzaprav ne zaveda točno, česa se sploh boji, ampak samo občuti neko stanje vznemirjenosti. To se lahko kaže od blagih do bolj neprijetnih občutkov nemoči. Anksioznost je neprijetno čustvo, ki ga navadno spremljajo telesne in vedenjske spremembe. Te lahko tekača tik pred začetkom nastopa ovirajo, tako da ni sposoben učinkovito izvesti naloge na preizkušnji. Prednastopno anksioznost navadno dojemamo kot negativno, a v določenih primerih je lahko tud pozitivna. Ena od pozitivnih posledic anksioznosti, če le ni previsoka, je porast osebnega prizadevanja, truda in napora.

Samozaupanje v športu odraža športnikovo oceno stopnje zaupanja vase, v lastno delo in v to, da lahko z lastnim delom doseže želeno oziroma načrtovano. Večje kot je samozaupanje, manj se pojavljajo negativne misli, nižja je stopnja anksioznosti in posameznik je bolj suveren, saj realno oceni zmožnosti za uspešno delovanje. Zaupanje vase je občutek, ko se počutite pripravljene, kompetentne in verjamete, da lahko v danem trenutku pokažete svoje najboljše kvalitete, da lahko pokažete svoj maksimum. Samozavest je treba grditi na realnih temeljih in s pomočjo pozitivnih misli, gradite pa jo lahko na uspešnih treningih, ko vam gre dobro. Bolj boste uspešni na treningih, bolj boste lahko suvereni in odločni pred maratonom.

Koncentracija pri tekačih, zlasti v vzdržljivostnih panogah, je pomembna ravno zato, ker vam lahko misli kaj hitro pobegnejo drugam. Še najbolj škodljivo je, če vam pozornost uhaja k negativnim mislim ali občutek utrujenosti in bolečine. Zato je treba samo koncentracijo dobro obvladovati oziroma znati usmerjati na za tek pomembne dražljaje in dogodke.

Dvom in negativne misli

Negativne misli, dvom o lastnih sposobnostih in zaskrbljenost so mentalna stanja posameznika, ki se pred stresnimi dogodki še hitreje razvijejo in znižajo frustracijsko toleranco. Zanimivo je spoznanje, ki se ga pogosto ne zavedamo, da negativne misli in dvomi ne odražajo trenutnih občutkov, ampak to, kako se bomo počutili čez nekaj trenutkov oziroma v bližji prihodnosti. Če začnete med tekom dvomiti: Kako mi bo kdaj sploh uspelo preteči maraton, če se že zdaj tako grozno počutim? se bo kmalu začelo dogajati, da se boste zares počutili grozno.

Negativne misli poskušajte čim prej preoblikovati in nadzorovati. Ne pustite, da se razvijejo naprej. Ko miselni tok potuje v negativno smer, se kaj hitro zgodi, da prva negativna misel izzove drugo, ta tretjo in kmalu se znajdete v vrtincu negativnih misli, ki vplivajo na vaša čustva, ta pa posledično na vaše vedenje. Kar naenkrat ste obkroženi z negativnimi mislimi, dvomi in neprijetnimi občutki, ki postanejo resnični in vplivajo na vas.

Raziskave podpirajo hipotezo, da je pozitivni samogovor povezan z boljšim nastopom na tekmi, medtem ko negativi samogovor moti izvedbo naloge, poslabša posameznikove spretnosti, kar se kaže v slabšem nastopu.

Z negativnimi mislimi in dvomi se soočite s pomočjo pozitivnega samogovora. Pozitivni samogovor so pozitivni stavki ali misli, ki jih načrtno izzovemo, zato da premagamo negativne misli. S pozitivnim samogovorom želimo izzvati pozitivne misli, pozitivna čustva, samozaupanje in s tem večati verjetnost za uspešen nastop in uživanje v dejavnosti. Med tekom si tako ponavljajte pozitivne stavke: "Zmorem! Želim! Vztrajam! Hočem! Pripravljen sem. Vzdržljiv sem. Še imam energije." in podobno. Tako krepite samozavest, preusmerjate pozornost in večate samoučinkovitost. Včasih ponavljanje v mislih ne doseže učnika, zato se ne bojte pozitivnih stavkov povedati na glas in si jih večkrat ponoviti, tako na treningih kot tudi na sami maratonski preizkušnji.

Negativne misli se lahko pojavijo že nekaj dni pred preizkušajo, na večer pred ali neposredno pred samim nastopom. Tudi te misli je treba nadzorovati. Pogosto jih izzove pretirana osredotočenost na telesna stanja, ki so posledica prednastopne anksioznosti. Na primer, pred začetkom nastopa zaznate, da ste napeti in napetost čutite v želodcu kot nekakšno neprijetno kepo v trebuhu. Imate dve možnosti, ali se začnete s temi občutki obremenjevati in postajate zaskrbljeni, ali pa si preprosto rečete: "Pripravljen sem na akcijo, na tek. Vem, da zmorem. Gremo."

Stavke, ki se začnejo z: Kaj če ..." poskušajte pregnati. Tek na maratonu je dogovor s samim s seboj in lastnimi mislimi. Zato nimamo časa razmišljati, kaj bo, če bo, ampak nas zanima ta trenutek zdaj in nekaj trenutkov naprej. Zato ne delajmo problema, še preden ta nastane. Ob nerealnih negativnih mislih, ki napadajo športnike, jim pogosto omenim raziskavo, v kateri so ugotovili, da se več kot 85 odstotkov negativnih misli nikoli ne uresniči. Zato se zavedajmo moči svojih misli in jih uporabimo v lastno korist, in ne v škodo.

Eva Kovač; Sirius AM psihološko svetovanje

Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del