Želite v svoj tek vnesti malo zabave, izboljšati postavo in pokuriti več energije? Tecite ritensko.
Ne šalim se. Tek ritensko je novi trend v svetu teka. Ima svojo filozofijo in vzroke, ki prevzamejo celo konservativne tekače, da se odločijo teči ‘proti naravi’. Morda boste tudi vi zamenjali smer.
Vsi, ki me poznajo, vedo, da sovražim tek in vse, kar je povezano z njim, ker se mi zdi prenaporen in preveč dolgočasen. Zato je bilo lotiti se teka nazaj še toliko večji izziv. Spominjam pa se, da sem kot majhna deklica ves čas tekala, največja radost pa je bila teči ritensko, morda tudi zato, ker sem takrat dobila vso mamino pozornost, ki je zaskrbljeno vpila za mano.
Verjetno sem se še pod vplivom prijetnih spominov iz otroštva odločila, da vseeno poskusim. Kljub temu pa sem sklenila dovolj veliko stavo, da zastavljen cilj uresničim in da se ne vdam že prej. Seveda sem tik pred tekom za vsak primer pobrskala po medmrežju, da ne spregledam kakšnega ključnega napotka.
Ritenski tek in ritenska hoja se razvijata hitro in postajata vse bolj priljubljena na mnogo koncih sveta. Že v začetku 20. stoletja so velika imena športa, pa naj so bili to poklicni boksarji, igralci bejzbola ali maratonci, pri treningih za izboljšanje svoje tehnike uporabljali to vrsto teka. Toda šele v osemdesetih se je začela resnično razvijati in postajati vse bolj uveljavljena ter priljubljena, začeli so jo tudi množično uporabljati pri terapijah po poškodbah hrbtenice, sklepov in mišic.
Z novim milenijem se je začela nova moda v svetu teka. Pričakujejo, da bo ritenski tek zavzel planet v prihodnjih desetih letih, podobno kot se je zgodilo z džogingom v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V novejših medicinskih publikacijah je vse več člankov, ki pišejo o pozitivnih učinkih pri zdravljenju poškodb, športniki in trenerji pa spoznavajo njegove pozitivne strani in ga zato radi uporabljajo pri svojih treningih (nogomet, košarka, tenis atletika, fitnes).
Ko tečemo s hrbtom, obrnjenim v smer gibanja, je poraba kisika večja, delovanje kardiovaskularnega sistema boljše, večje je tudi izgorevanje energije, hkrati pa zaradi drugačnega položaja telesa izboljšujemo ravnotežje, telesno držo in vitalnost. Stegenske mišice se razvijajo bolje kot pri teku naprej, sklepi so manj obremenjeni, hkrati je manj tveganja poškodb, poveča pa se tudi gibljivost telesa.
Kako začeti
Najprimernejši za začetnike ritenskega teka je atletski stadion, saj je podlaga ravna in prijazna do sklepov. Za začetek bo dovolj, da izberete čim bolj ravno stezo in naredite naslednji trening: 400 metrov pretecite ritensko, nato naredite nekaj poskokov na mestu, da si opomorete, odtecite 400 metrov naprej, spet ponovite poskoke in ponavljajte, dokler želite. S tovrstnim treningom boste postali bolj zaupljivi do terena, novega ravnotežja in gibanja telesa.
Primerno lokacijo sem našla presenetljivo hitro, čakala sem le še na primerno vreme. Izbrala sem mrzlo nedeljsko popoldne. Na stadion sredi Ljubljane sem se odpravila, ko je na mesto začela padati megla, saj sem računala na to, da bo kot dimna zavesa poskrbela, da me vidi čim manj ljudi.
V popolni telovadni opremi, ki je videti kot iz konca osemdesetih (črne pajkice, rdeče telovadke iz poliestra, naglavni trak in superge, ki so prej primerne za na modno pisto kot za tek), sem se najprej malce izgubljeno ogrevala in si mislila, da to ne bo pravi tek, prej zabava. Kako zelo sem se zmotila, mi je postalo jasno že zelo kmalu, po približno prvih stotih pretečenih metrih.
Na začetku sem dva kroga samo prehodila, seveda ritensko, nato pa res čisto počasi stopnjevala ritem, dokler ni hoja postopoma začela prehajati v tek. Najprej sem zelo močno občutila drugačen nagib, gibanje s hrbtom, obrnjenim v smer gibanja, pa se mi je zdelo precej upočasnjeno, kot da bi se na primer premikala po vodi. Drugačen je bil tudi stik stopal s podlago, zdel se mi je precej bolj mehak. In tudi ahilova tetiva se je raztezala veliko bolj, kot sem sicer navajena.
Moj odpor do teka še ni bil popolnoma odpravljen, ko sem ugotovila, da tek, izveden ritensko, izboljša tudi držo telesa. Ramena so namreč zaradi načina teka potisnjena nazaj, in ne tako kot pri teku naprej, pri katerem se lahko hitro zgrbiš. Pri delu večino časa presedim za računalnikom in velikokrat se zalotim, da sem zgrbljena, kar je slabo za hrbtenico in seveda za telesno držo. To dejstvo je bila dovolj močna motivacija, da ne popustim in nadaljujem. Poleg tega je bilo to, da si popravim držo, moja novoletna zaobljuba.
Nadaljujmo v dvoje
Ker sem se po nekaj treningih na stadionu počutila dovolj samozavestno za tek po naravi, sem na podvig povabila še prijateljico in odpravili sva se v Tivoli na tek v paru, ki je bolj zabaven in sproščen, saj ena oseba teče naprej in pazi na ovire, medtem ko druga teče ritensko.
Ob tem sva spoznali, kako pomembno je zaupanje, saj moraš slediti navodilom osebe, ki teče naprej, če ne želiš biti ves čas na tleh. Opazovalcem sva se morali zdeti smešni, toda po nekaj krogih se nisva več ozirali na to. Ko sem tako tekala po parku, sem ugotovila, da je potrebno veliko koncentracije, tako psihične kot fizične. Zdržala sem 30 minut od predvidenih 60, in čeprav sem bila izčrpana in ‘zrahljana’, sem se počutila čudovito vzneseno.
Nikar ne pozabimo, da tek ritensko ni šala in da je tudi zanj potrebno obuti prvovrstne tekaške copate. Z nasvetom, katere superge za tek so najbolj primerne za vas, vam zdaj pomagajo prijazni prodajalci že v večini prodajaln s športno obutvijo.
Nina Horvat, Elle
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?