Maraton se odvija v čast starogrški legendi, ki opisuje bitko na Maratonskem polju, kjer so Grki premagali Perzijce. Vest o zmagi – nenikekamen (zmagali smo) – je v Atene prinesel ali bolje pritekel grški sel Filipides. Po opravljeni dolžnosti je zaradi utrujenosti od napora umrl.
Idejo o maratonskem teku je idejnemu vodji olimpijskih iger Pierru de Coubertinu predstavil francoski jezikoslovec Michel Bréal, ki velja za očeta semantike (veda, ki se ukvarja z nematerialno, pomensko platjo jezikovnega znaka).
Maraton je danes mesto v Grčiji z malo več kot 30 tisoč prebivalci, leži približno 40 kilometrov severno vzhodno od Aten.
21. Ljubljanski maraton se bo letos zgodil 30. oktobra. Več na ljubljanskimaraton.si, v Radencih pa se bo naslednje leto, 20. maja, tekel že 37. maraton.
Za prvo žensko, ki je odtekla maraton, velja Francozinja Marie-Louise Ledru. Leta 1918 (29. septembra) je končala pariški maraton. Njen čas je bil 5 ur in 40 minut.
Svetovni rekord pri moških je postavil Kenijec Dennis Kimetto 28. septembra 2013 na maratonu v Berlinu, njegov čas pa je bil 2 uri, 2 minuti in 57 sekund. Ženski rekord je v lasti Britanke Paule Radcliffe, čas 2 uri, 15 minut in 25 sekund je dosegla na londonskem maratonu 13. aprila 2003.
Ženski slovenski rekord v maratonu ima Helena Javornik: 2 uri 27 minut 32 sekund (17. 10. 2004, Amsterdam)
Moški slovenski rekord v maratonu je v rokah Romana Kejžarja: 2 uri 11 minut 50 sekund (26. 3. 2000, Torino)
Uradno dolžino maratona 42,195 kilometra so določili leta 1921. Prvič so to dolžino tekli na olimpijskem maratonu v Londonu 1908. Za podaljšanje proge je kriva angleška kraljeva družina, ki je želela videti start teka, organizatorji so ji ugodili in nekoliko podaljšali progo (start je bil pred gradom Windsor) dolžina preostalih maratonov se je gibala okoli 40 kilometrov.
Prvič so ženske tekle olimpijski maraton šele leta 1984 v Los Angelesu. Med 50 tekačicami iz 28 držav je zmagala Američanka Joan Benoit.
Danes večina najboljših maratoncev dosega svoje najboljše rezultate med 32. in 34. letom starosti.
Za prvi maraton velja kvalifikacijski tek pred prvimi olimpijskimi igrami moderne dobe v Atenah leta 1896. Takratni zmagovalec je razdaljo 40 km pretekel v 3 urah in 18 minutah.
Na prvem olimpijskem maratonu moderne dobe v Atenah leta 1896 je teklo 17 tekačev, zmagal je Grk Spiridon Louis (1873–1940) po poklicu nosač in prodajalec vode, njegov čas pa je bil 2 uri, 58 minut in 50 sekund.
Prvi maraton na vozičkih se je odvil leta 1977 v mestu Toledo (Ohio, ZDA). Svetovni rekord pri moških ima Američan Ernst van Dyk, njegov čas je 1 ura, 18 minut in 27 sekund. Pri ženskah ima rekord prav tako Američanka Jean Driscoll, njen čas pa je 1 ura, 34 minut in 22 sekund.
Najstarejši vsakoletni maraton se odvija v Bostonu ZDA, kjer so prvič tekli leta 1897.
Tipična priprava na maraton traja 22 tednov, dobrih 5 mesecev ali 154 dni.
Etiopijec Adis Bekela (1932–1973) je na olimpijskih igrah v Rimu leta 1960 zmagal maraton brez tekaške obutve – tekel je bos.
Tipična dieta pred maratonom je 65 % ogljikovih hidratov, 25 % proteinov, 10 % maščobe.
Med maratonskim tekom je banana najpogostejše okrepčilo tekačev.
Za prvi ženski svetovni rekord v maratonu velja rezultat Angležinje Violet Piercy (1889–1972) iz leta 1926. Čas: 3 ure, 40 minut in 22 sekund
Ženske, rekreativke, maraton v povprečju pretečejo v 5 urah.
Slavni, ki so pretekli maraton: pevka Alicia Keys (5 ur, 50 min), nekdanji super model Christy Turlington (4 ure, 20 min), reševalka iz vode Pamela Anderson (5 ur, 41 min), kuharski guru Gordon Ramsay (3 ure, 30 min), razočarana gospodinja Teri Hatcher (5 ur, 6 min), teniška igralka Caroline Wozniacki (3 ure, 26 min), igralka Katie Holmes (5 ur, 9 min), eden najboljših igralcev svoje generacije Shia LaBeouf (4 ure, 35 min), TV-diva Oprah (4 ure, 29 min), reper Sean Combs (Puf Daddy) (4 ure, 14 min), komedijant Will Farrell (3 ure, 56 min), igralec, producent in režiser Edward Norton, nekdanji predsednik ZDA George W. Bush, igralec William Baldvin (3 ure, 24 min), pevka Alanis Morissette (4 ure, 17 min).
Na tej povezavi najdete koledar maratonov in drugih cestnih tekov, ki spadajo pod okrilje IAAF, mednarodne atletske organizacije: www.iaaf.org/competition/calendar/marathon-and-road-races.
Članek je bil objavljen v reviji Lisa. Foto: Goran Antley
Že imate novo Liso?
Nova številka, v kateri tokrat tudi priloga Sodobna mama, v prodaji od 22. septembra 2016!
V njej lahko med drugim preberete:
- Intervju: Zala Đurić Ribič - Življenje v New Yorku, film Nika in avdicije. Urša Mravlje (Aromatica) - Obžaluješ lahko le, če nisi poskusil.
- Ali veste, kdo so vaši pravi prijatelji?
- Strokovnjakinja za partnerske odnose: Ne zgolj pričakovati, povejte!
- 7 namigov za sončno dobro voljo
- Finance: Smo sedemčlanska družina, ki bi želela dokončati hišo
- Tri najboljše enodnevne diete
- Zdrava prehrana: Rakitovec - plodovi s posebno močjo
- Najboljša domača zdravila za trden spanec
- Vsestranski timijan ali materina dušica
- Za tekače, ki želijo vedeti vse o maratonu + Maratonci o tem, zakaj tečejo
+ Moda: Krila za vsako postavo, šali in prehodne jakne.
+ Slastni recepti, ki se jim ne boste mogli upreti: Bučke za prave uživače, sočni kotleti s slastnimi omakami, hruške ...
Sledite Lisi tudi na Facebooku.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?