Zen je zazen – torej le sedeti in delati nič drugega, niti meditirati. Običajno se zdi takšna izjava čudna ali pa nesmiselna, saj smo vedno vajeni nekaj početi. Vendar pa je dobro, tudi iz čisto psihohigienskih razlogov, občasno iz tega vzorca preprosto izstopiti. In na tak način svoj um zares temeljito in globlje odpočiti.
In prav zazen oziroma zen praksa to omogoča. Neprecenljivo!
Vendar pa je edino, kar je pomembno, da stvar preizkusite. Ter pri tem seveda nekaj časa tudi vztrajate, denimo mesec dni vsaj dvakrat tedensko.
Najbolje je, da za to najdete čas takoj zjutraj (pred pregledovanjem e-pošte, SMS-sporočil ipd.) ali pa pred spanjem. Tisti, ki težko zaspite, boste morda na tak način tudi lažje zaspali. Vendar, pozor! Ne imejte pred seboj zamisli, da boste na tak način končno lahko hitreje zaspali.
V pričakovanju tega boste ustvarili le še dodatno notranjo napetost, ki bo s tem učinkovala ravno nasprotno. No, če smo že pri nespečnosti, naj omenim, da lahko zazen izvajate tudi leže, vendar naj bodo kolena pokrčena, dlani položite na telo, nekaj centimetrov pod popkom. In ves proces naj se odvija enako kot v sedečem položaju.
In kakšen je pravzaprav osnovni sedeči položaj? Usedete se tako, da so boki višje od kolen. To najlažje dosežete tako, da si pod rit podložite odejo, blazino ali kaj podobnega. S tem boste dosegli položaj, da se bodo kolena dotikala tal. Hrbtenico vzravnate, brado potegnete nekoliko navznoter (s tem pride hrbtenica tudi v vratnem delu v isto linijo), usta zaprete, jezik naslonite na nebo in oči priprete.
Gledate približno dober meter pred seboj. Vendar ne glejte v neko izbrano točko. Glejte tako, kakor da si s pogledom v celem vidnem polju, ampak nikjer osredotočeno. Roke položite na stegna ali jih sklenite v naročju. Lahko se usedete tako, da podlogo, na kateri boste sedeli, zajahate. Ta položaj se imenuje seiza.
Lahko pa sedete v najpogosteje uporabljen položaj, kjer sta nogi na tleh spodviti druga ob drugi, kar se imenuje burmanski položaj. Z običajno videnim meditacijskim položajem lotus se nima smisla ubadati, no, tisti, ki ste kdaj vadili gimnastiko ali kaj podobnega, lahko poskusite.
Dihajte skozi nos, naj bo dihanje takšno, kot tisti trenutek pač je.
Nobenega smisla nima dihanja nadzirati ali usmerjati. Zazen je nekaj zelo naravnega – samo sedite (vzravnate hrbtenico), zaprete usta in bodite tam.
Naj se dogaja, kar se ima za dogajati. Pride to, kar ima za priti, in odide, kar ima za oditi. Pri vsakemu kaj drugega. Lahko pa sedite tudi na stolu, če ne gre drugače. Kakšen sodelavec ali pa, bog ne daj, šef, bi vas, ko bi vas zagledal sedeti na tleh in stremeti v praznino (seveda med vašim pošteno zasluženim odmorom za malico), lahko hitro poslal na kakšen specialistični pregled. Ali pa vsaj na bolniški stalež.
Če imate šefinjo, pa obstaja precejšna možnost, da bi vas vprašala, kaj počnete, in se vam morda celo pridružila … Vas je zamikalo to preveriti?
No, do sedaj je bilo opisano že toliko, da lahko v celoti ter v avtentičnem duhu zen prakso tudi zares preizkusite.
VAJA ZA TEKAČE:
poleg prej opisanih vaj lahko preizkusite še sledeče.
Med tekom si skušajte predstavljati, kot da ne dihate vi, ampak zrak 'diha vas'. Kot da ste vi dihani, da zrak le teče skozi vas, dviguje in spušča prsni koš, in ne dihate vi sami. Preizkusite. Kot da bi se zraku, skozi katerega in v katerem ves čas pravzaprav ste, popolnoma predali. Z dušo in telesom.
Do prihodnjega tedna pa še ena zenovska: ''Podari si trenutek miru in kmalu boš spoznal, kako si brezglavo tekal naokoli.''
Z nasmehom, Dušan O., www.vitazen.si
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem