V nedeljo, 23. oktobra, bo že 16. Ljubljanski maraton, ki je z leti prerasel v kultno in top športno-rekreativno, ne samo tekaško prireditev na slovenskih tleh. Veliko zanimanje in udeležba (pa tudi udeleževanje drugih prireditev) sta zagotovo tudi dokaz, da smo Slovenke in Slovenci med bolj športno-rekreativnimi narodi na svetu.
Zgodovina
Ljubljanski maraton vsako leto organizira Mestna občina Ljubljana. Prvič so ga organizirali leta 1996 in je bil na sporedu 27. oktobra 1996, tekmovalci pa so se pomerili na maratonski (42,195 km), polmaratonski (21,0975 km) ter rekreativni progi (takrat 7 km). Na maratonski razdalji se je preizkusilo osem žensk (skupno 153 tekačev), na polmaratonski 51 žensk (327 tekačev), 7 kilometrov pa je preteklo ali poskušalo preteči 62 žensk (skupno 193 tekačev).
Skupno se je prvega tekaškega dogodka udeležilo 122 tekačic (skupno 673 tekačev). Mednarodne udeležbe na prvem maratonu še ni bilo, zmagi na najdaljši progi pa sta si pritekla najuspešnejša slovenska maratonca Helena Javornik in Roman Kejžar.
Seveda se je krivulja udeležencev skozi leta skoraj neverjetno strmo vzpenjala. Leta 2000 je organizator v sklop tekmovanja vključil še osnovnošolski in srednješolski tek ter tekmovanje za najmlajše, kar je pozneje prireditev razširilo na dva dneva. Leta 2010 se je vseh tekov udeležilo 7.015 žensk, skupno 16.904 tekači. Maratonsko in polmaratonsko progo pa tudi rekreativni tek so z leti spreminjali in jih bodo verjetno še kdaj.
Vreme
Vremenske razmere so bile tekačem v Ljubljani v preteklosti do zdaj razmeroma naklonjene, le dvakrat (na tretji ter 12. izvedbi) je ponagajal dež, preostale prireditve pa so minile v precej lepem in sončnem vremenu. Večkrat so se temperature glede kljub poznemu oktobrskemu terminu dvignile nad 15 stopinj. Ekstremno hladno pa je bilo leta 2003, ko se je temperatura na startu gibala okoli nič stopinj.
Rekordi
Najhitreje je z maratonsko razdaljo opravila Kenijka Cheptonui Kilel Caroline, ki je leta 2009 progo pretekla v 2 urah 25 minutah in 24 sekundah. Pri moških je najboljši čas, prav tako leta 2009, postavil Kenijec Biama William (2:10:12).
V polmaratonu je najboljši čas – 1 ura 11 minut 45 sekund dosegla Helena Javornik leta 2002, pri moških je lani Primož Kobe tekel rekordnih 1:04:55. Rekord na deset kilometrov ima Sonja Roman, ki je lani tekla 35 minut in 26 sekund, pri moških pa Cene Šubic (32:32) v letu 2007.
Helena Javornik je ženska, ki je najbolj zaznamovala ljubljanski maraton, saj je trikrat zmagala na najdaljši razdalji ter dvakrat tudi na pol krajši, kjer ima še vedno rekord proge. Pri moških je serijsko zmagoval Roman Kejžar – dvakrat maraton in štirikrat polmaraton.
15-krat je polmaratonsko razdaljo kot edina ženska pretekla legendarna gospa športnica Helena Žigon, danes 83-letna super ženska. Vseh 15 maratonov se je udeležilo osem, polmaratonov pa deset Slovencev.
Legenda o grškem vojaku Fedipiju
Začetki maratona segajo 2.500 let v preteklost. Izraz maraton izvira iz legende o grškem vojaku Fedipiju, ki je po bitki na Maratonskem polju, kjer so Grki leta 490 pred našim štetjem porazili Perzijce, brez postanka tekel od Maratona do Aten, kjer je z besedami “Zmagali smo” obvestil senat o velikem dogodku, nato pa na kraju umrl zaradi izčrpanosti.
Pobudniki modernih olimpijskih iger so maratonski tek v čast antičnim junakom uvrstili na prve OI leta 1896 v Atenah. Ženske so svoj prvi maraton na OI odtekle šele leta 1984 v Los Angelesu.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
