Ste vedeli, da je tudi naša dežela v preteklosti imela kar dva otoka?
Koper in Izola sta danes izjemno priljubljeni obalni mesti, a na portalu N1 pojasnjujejo, da sta v preteklosti to bila otoka. Že samo ime "Izola" izhaja iz italijanske besede "isola", ki pomeni otok.
Oba otoka sta se zaradi različnih dejavnikov postopoma spajala s kopnim, danes pa praktično ni več videti, da nekoč nista bila del kopnega.
Kot piše na spletni strani koprske občine, najstarejši dokazi poselitve koprskega otoka izvirajo iz poznega obdobja Rimske republike, ko se je za naseljeni otok uveljavilo ime Caprae oziroma Capris. Otok naj bi imel obliko ščita, s čimer je povezana legenda, da naj bi bil otok pravzaprav ščit grške boginje Atene, ki ga je med begom izgubila.
Koper je od vedno igral pomembno vlogo
Pomen Kopra je v času pozne antike naraščal, pomembno vlogo pa je imel tudi v času Beneške republike.
Arhitekturna zgodovinarka in docentka na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Neža Čebron Lipovec je za N1 pojasnila, da so ozek obroč med koprskim otokom in kopnim že od srednjega veka dalje sestavljale soline, zaradi katerih je imelo mesto pomemben status v Beneški republiki.
Prvo in dalj časa edino povezavo s kopnim je po njenih besedah predstavljala pot, ki je po nasipu potekala približno po trasi današnje Ljubljanske ulice in je v mesto vodila skozi mestna vrata Muda, ki jih lahko vidimo še danes. “Približno na dveh tretjinah te poti je stala mitnica Castel Leone. To je bila beneška trdnjava z velikim reliefom beneškega leva, kjer so nadzirali trgovanje in pobirali davke,” je razložila Čebron Lipovec.
Otok pa naj bi začel postajati del kopnega v 19. stoletju, ko je prišlo do modernizacije. “Konec dvajsetih let 19. stoletja je bila zgrajena nova povezava z otokom, ki je potekala po trasi današnje Semedelske ceste. S tem se je začel konec otoške narave Kopra,” je pojasnila arhitekturna zgodovinarka.
Opustitev solin je prinesla nekaj težav
Soline so delovale še nekaj časa, dejavnost pa je bila opuščena tik pred prvo svetovno vojno. Opuščene soline pa so pripeljale kar nekaj težav. Po besedah arhitekturne zgodovinarke so opuščene soline postale močvirnato področje, kjer se je pojavila malarija.
Ker je bilo mesto priča hudim zdravstvenim izzivom, se je po prvi svetovni vojni in priključitvi Istre Kraljevini Italiji začel veliki proces tako imenovane bonifike. “Beseda, s katero so poimenovali izsuševanje teh solinskih polj in močvirja v italijanščini pomeni izboljšava.”
Poimenovanje tega procesa pa se je obdržalo tudi kot ime enega izmed predelov Kopra, kjer med drugim stojita tudi nogometni stadion in največja osnovna šola v občini. "S tem imenom ohranjamo spomin na veliko urbano spremembo mesta,” je še dodala Čebron Lipovec.
Morski obroč okoli Kopra je dokončno izginil po 2. svetovni vojni, ko je bil sredi 50. let za potrebe pristanišča zgrajen še en nasip. Ta je zajezil morje na severozahodni strani mesta.
Kaj se je zgodilo z Izolo?
Kot lahko sklepamo že iz imena, je bila v preteklosti tudi Izola nekoč otok, njeno spajanje s kopnim pa je potekalo podobno.
“Ozek morski kanal med izolskim otokom in kopnim so konec 19. stoletja začeli zasipati. Kanal je bil pred tem odlagališče smeti in zato tudi izvor zdravstvenih težav, zaradi česar je bil tudi zasut,” pripoveduje Čebron Lipovec.
Med razlogi, da sta se Koper in Izola povezala s kopnim, so poleg zdravstvenih težav tudi širitev mesta in gradnja prometnih povezav. Po besedah arhitekturne zgodovinarke je spajanje otokov s kopnim zagotovo tekla vzporedno z modernizacijo mest.
“To je bil čas, ko je bila Izola v največjem gospodarskem vzponu in ko se je tja zaradi bujnega razvoja industrije predelave rib priseljevalo več ljudi,” je povedala.
Nekateri, tudi domačini, so prepričani, da bi obe mesti morali ostati odrezani od kopnega, a po mnenju strokovnjakinje bi to predstavljalo velik izziv v upravljanju s stoječo morsko površino na območju opuščenih solin, hkrati pa potencialno zavrlo modernizacijo.
“Moramo se zavedati, da so posegi v urbanem razvoju najprej funkcionalnega vzgiba in v tem primeru je šlo najprej za reševanje rastoče težave s statično vodo in potrebe po razvoju mesta," je še poudarila.
Vir: N1info.si
- Preberite tudi: V petih dneh sem vsak dan naredila med 15.000 in 18.000 korakov. Je zares vredno truda?
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?