"Poroka je bila že več kot 1 leto nazaj in vsakič, ko se vidimo, ona še vedno govori o tem ter zahteva opravičilo..."
Preden sva se s sedanjim možem poročila, sva se z njegovo mamo (mojo taščo) odpravila po nakupih, da bi ji pomagala izbrati obleko za najin dogodek.
Želela sva poskrbeti, da bo izbrala nekaj, kar bo v skladu z barvno tematiko. Najina želja je bila, da bo njena obleka primerna najinemu dogodku in da bo lepa tudi na fotografijah.
Že samo nakupovanje je bilo pestro. Skušala je izbrati nekaj oblek v zelo kričečih barvah ali pa je želela prekratke, neprimerne obleke. Na koncu nam je vendarle uspelo, da je izbrala eno, ki ji je bila všeč, nama dvema pa se je tudi zdela primerna in je ustrezala barvni tematiki poroke.
Na poroki pa je sledilo presenečenje.
Brez, da bi midva vedela, je tašča na dogodek prinesla še eno obleko; belo, posuto z bleščicami. Moj svak je to opazil in me na to opozoril. Zabičala sem mu, naj svoji mami ne dovoli, da se preobleče.
Svak se je strinjal z menoj in je obleko pospravil v avto, dokler ni tašča popolnoma znorela in se vseeno preoblekla. Celo nekaj gostov je komentiralo, kako neverjetno se jim zdi, da se je preoblekla; kot, da bi bila nevesta.
Od poroke je minilo že več kot eno leto in vsakič, ko se vidimo, zmeraj govori o tem preoblačenju. Zahteva, da se ji opravičim, ker sem jo skušala ustaviti. Še zdaj se ji nisem.
Naj povem tudi to, da je po poroki rekla, da se je enostavno "morala preobleči, saj je bil to tudi njen dan, ker je mama ženina" in da "kako sva si ji s tem, ko sva ji skušala preprečiti, da se preobleče v drugo obleko, drznila uničiti ta dan, ki je tudi zanjo poseben".
Je z mano kaj narobe, sem jaz tukaj slaba oseba, ker sem jo skušala ustaviti?
Izviren članek je bil objavljen na Cosmopolitan.si