29. SEPTEMBER - dan, ko se poklonimo srcu - največjemu garaču v našem telesu

29. SEPTEMBER - dan, ko se poklonimo srcu - največjemu garaču v našem telesu (foto: profimedia) profimedia
29. 9. 2020

Danes, 29 septembra, se bo svetovna javnost, tako kot vsako leto na ta dan, poklonila srcu, 'največjemu garaču' v našem organizmu. Podatki kažejo, da vsako leto izgubimo mnogo preveč dragocenih življenj prav zaradi bolezni srca in ožilja.

Medicina in farmacija sta zelo napredovali, mnogo teh smrti bi zdravniki lahko preprečili, če bi bili ljudje bolj osveščeni in pozorni na simptome, da bi jih lahko začeli pravočasno zdraviti. Letos, ko je svet v kot stisnila še pandemija novega koronavirusa, se strokovnjaki močno bojijo, da bo končna neljuba statistika žrtev zaradi srčno-žilnih obolenj še bolj žalostna.

Arhiv društvo za bolezni srca in ožilja

"Srce in ožilje moramo varovati, ker bomo le tako dolgo in srečno živeli. Sodobni svet in drugi dejavniki zelo vplivajo na zdravje srca in ožilja, zato se je treba potruditi, da vse tisto, kar škoduje srčno-žilnemu sistemu, omejimo na minimum oziroma odpravimo. Na te stvari moramo misliti vse leto, ne le na dan srca, 29. septembra.

Vedeti moramo, da je srce hud garač. V življenju prečrpa za pol Bohinjskega jezera krvi, žil pa imamo v telesu toliko, da bi z njimi lahko trikrat obkrožili ekvator, če bi jih postavili eno za drugo. Srčno-žilni sistem v našem telesu je res ogromen organizem in na njem lahko kadar koli pride do kakšne okvare. Če pa nanj še zavestno škodljivo vplivamo, je to skrajno narobe," pravi prim. Matija Cevec, dr. med., specialist internist s Kliničnega oddelka za žilne bolezni v Kliničnem centru Ljubljana in predsednikom Društva za zdravje srca in ožilja.

In kaj pravi dr. Cevec, kako je epidemija koronavirusa vplivala na bolnike s srčno-žilnimi boleznimi, glede na to, da je naša življenja, pa tudi zdravstvo, hudo zaznamovala pandemija covid-19:

"Kakšne bodo posledice covid-19, v tem trenutku še ne vemo, saj epidemija še traja. Kljub temu pa določeni podatki že kažejo, da je že kar močno zarezal v zdravje prebivalstva. Če pogledamo zadnje podatke o gibalnih sposobnostih otrok, kako se je zaradi splošne karantene in izolacije zmanjšala njihova telesna sposobnost, nas lahko skrbi. Identično je pri odraslih. Prav zato je naše društvo ves čas pandemije opozarjalo ljudi, naj se izogibajo kontaktom, vendar naj ne bodo zaprti med štiri stene.

Priporočali smo sprehode v naravo, dihanje svežega zraka, kajti telesna dejavnost je eden od zelo, zelo pomembnih zaščitnih faktorjev za naše žile. Že dva tedna telesne dejavnosti lahko bistveno izboljšata žilno steno. Zato ni dobro, če človek leže in čaka na bridko smrt, misleč, da ga za vsakim vogalom čaka okužba s covidom. To je zgrešeno.

Mislim, da bodo morali tudi na NIJZ in v podobnih institucijah malo razmisliti o ukrepih, da ne bo na koncu kolateralna škoda večja od primarne. Jasno pa je, da je pri tem ključnega pomena odgovornost posameznika. Po eni strani bolnikov, po drugi strani pa tudi tistih, ki so še zdravi, ampak bodo gotovo postali bolniki, če ne bodo ravnali odgovorno."