Vstopite v fitnes in se s sklonjeno glavo opotekate do najmanj zastrašujočega mesta v prostoru – običajno je to avtomat za vodo – ko s kotičkom očesa že ugledate katerega od vsem znanih fitnes posebnežev.
Ne glede na to, koliko centrov ste že zamenjali in v koliko različnih državah ste se potili med raznolikimi fitnes napravami, ki so videti kot srednjeveške mučilne aparature z oblazinjenimi sedeži, nekaterim unikatnim obiskovalcem športnih centrov se preprosto ni mogoče ogniti. So del vsakega fitnes ekosistema in jih preprosto srečamo povsod.
Če torej večinski del svoje rekreacije opravljate v fitnesih, potem jih boste zagotovo prepoznali, ni pa nujno, da se znate z njimi tudi pravilno soočati. Ja, soočati. Razumem, da je lepota fitnesa prav v tem, da ti uspe v skupnem prostoru kar čim bolj ignorirati vse prisotne, a ti posebneži včasih vendarle zahtevajo kakšen družbeno sprejemljiv odziv.
Velikan s širokim pasom za zaščito hrbtenice
Tu in tam boste na fitnesu ugledali mišičnjaka, ki ima okoli pasu gigantski pas, kot da je ravnokar zmagal na kakšnem neuradnem pretepaškem dvoboju. Ta pas vsem preostalim navzočim namiguje, da se on fitnesa loteva blazno resno. In da bo verjetno dvigoval ravno tako blazno resne kilograme. Če se ob njem pojavi še drugi silak s takšnim pasom, se bosta verjetno zapletla v pogovor, ki bo vseboval čudaške fitnes termine, kot sta 'izometrično' in 'repeticije'.
Problem teh obiskovalcev je, da – nalašč ali po nesreči – za vse preostale prisotne obisk fitnesa ustvarijo še bolj sramoten, kot že sicer je. Ker uporabniki zaščitnih pasov z eno roko dvigujejo tisto, kar preostali s hudimi napori dvigujemo z dvema nogama in se zato lahko hitro počutimo kot navadni slabiči, ki si niti ne zaslužijo polnega članstva.
Ko sem sam prvič začel srečavati te orjake, se mi je zdelo najbolj smiselno, da se jim izognem tudi, če so delali na napravi, ki sem jo sicer želel uporabljati. Po eni strani zato, ker se mi niti ni ljubilo demontirati vseh tistih 280 kilogramov, da se lahko jaz potem za nekaj minut posvetim kilogramski revščini, ki jo dvigujem sam, po drugi strani pa zato, ker ti fitneserji v bistvu nikoli ne zapustijo prostora. Včasih sem še nadobudno visel na kakšni manj obremenjujoči napravi (recimo na sedežih pri revijah), misleč, da bodo prej ali slej zapustili zasedene naprave, a se to nikoli ni zgodilo. Ko se parkirajo, tam živijo. Če so recimo pri stojalu z velikimi utežmi in delajo počepe, je potemtakem najboljša rešitev, da zapustite fitnes, naredite nekaj krogov po parkirišču, rečete temu ponovitev in odidete domov.
Predani fitneser, ki glasno kruli
Pri dvigovanju večje teže je izdihovanje pomemben del pravilno izvedene vaje. In ker se s tem nadzoruje napor, včasih pride tudi do glasnejšega izdihovanja. Občasno tako zelo glasnega, da odmeva po celotnem fitnesu in se sliši, kot da neki moški poskuša roditi popolnoma odraslo Sereno Williams. Takrat se preostali prisotni sprašujejo, ali ne bi bilo morda bolj smiselno tiste teže zmanjšati za kakšen kilogram ali dva in soudeležencem omogočiti mirno vadbo.
Tu se lahko ponovno obregnemo ob že rečena nepisana pravila fitnesa, kjer
vodi načelo, da se vadi tako, da drugi ne opazijo, da v prostoru obstaja še kakšno drugo živo bitje.
Veliko ljudi je sicer že ugotovilo, kako se najlaže ognemo neželenim zvokom na fitnesu – s slušalkami, ki nam naravnost na membrano z vso močjo kanalizirajo celotni opus Metallice.
Močno prepoteni kardio fitneser
Po 112 minutah na tekaču, ki je bil ves čas do ekstremov podvržen testu vodotesnosti, se zagreti telovadec odloči svoje prepoteno telo razgibati še na kakšni fitnes napravi. Do tu vse v najlepšem redu. Potenje je normalno, celo zaželeno. Vprašanje je le, kakšne sorte prepotenega vadečega imate v vašem fitnesu. Tisti dosledni vestno uporabljajo brisačo, ker razumejo, da se vsi drugi ne želijo valjati v lužah njihovega potu. So pa potem tudi tisti, ki svoje izrazito potenje razumejo kot zmagoslavni dokaz, da so trenirali več kot vsi preostali, ker se od njih pač ne zlivajo potoki znoja. Ti posebneži potem radi stopajo naokoli po fitnesu, glasno sopihajo, da jih vsi opazimo in ponosno pogledujejo naokoli, da preverijo, ali smo vsi ostali šokirani od navdušenja, kako intenzivno so se lotili svoje vadbe.
Kaj pa naredimo, ko močno prepoteni za seboj na napravi pusti neprijeten odtis svojih znojnih madežev? Najlaže je, če le zavijete z očmi in naredite še en krog po fitnesu, v upanju, da bo vmes nekdo spregledal te potne ostanke in jih pobrisal svojo brisačo ali pa, da se vse skupaj posuši in se potem lahko pretvarjate, da v bistvu nihče pred vami še nikoli ni uporabljal te naprave. Če vas ne moti, da vam lahko na supergo kapne kakšna znojna kaplja, ki ni vaša, pa lahko vsekakor pristopite do prepotenega telovadca in ga informirate o osnovnem fitnes bontonu.
Nepoklicani svetovalec
Priznam, tudi sam sem že nekajkrat prevzel vlogo nepoklicanega svetovalca. Morda to pride z leti, ko si na fitnesu tudi sam prejel kakšen nasvet, za katerega niti nisi prosil, pa se je dolgoročno izkazal za zelo uporabnega. In potem hočeš biti uporaben naprej, do drugih.
Sem pa z leti tudi dojel, da je za veliko ljudi obisk fitnesa zelo ponižno dejanje, ko se človek obleče v razkrivajoča športna oblačila in potem poskuša izpasti kar čim manj bedasto, ko na vsaki napravi manevrira med tremi različnimi nastavitvenimi ročkami. Razumem, da je vsako vajo na fitnesu najbolj udobno opraviti brez občinstva, a tu in tam se bo kdo vendarle opogumil in ponudil dobronameren nasvet. Kako boste odreagirali v trenutku, ko bo pristopil in vam v izbranem tonu povedal, da s svojim načinom vadbe narobe trenirate roke, noge ali katerikoli del telesa se vam v tistem trenutku pač trese kot šiba na vodi, je potem odvisno od vas samih. Globoko v sebi mu boste verjetno privoščili najbolj bolečo smrt, ker vas je v vašem najbolj potnem, ranljivem in osramočenem stanju postavil pod žaromet, a če so moje izkušnje vsaj približno realne, vam bo na dolgi rok verjetno ta nasvet koristil. Sploh če vam ga ponudi nekdo iz skupine velikanov s širokimi pasovi.
Strmeči čudak
Mislim, da se v tem sklopu sem ter tja znajdemo vsi. Fitnes je okolje, v katerem se naenkrat ponuja neskončno razlogov za buljenje. Za moške je tam vedno kup deklet v hudo tesnih športnih hlačah, za ženske je tam vedno kakšen junak, ki prav tako prisega na tesne športne hlače in se moramo potem vsi pretvarjati, da ne vidimo tiste izrazite mednožne izbokline, potem pa so tu še ultra nabildani tipi, ki presegajo vsa naša znanja o anatomskih proporcih, in seveda tisti posebneži, ki kakšne naprave uporabljajo popolnoma narobe in nam po več minut ni jasno, kako se jim je sploh uspelo obrniti v tisto smer. Če v vse to dodamo še preprosto dejstvo, da se med telovadbo sproščajo hormoni sreče in vsi postanemo nekoliko bolj spogledljivi, imamo precej razlogov, da se zna vsak od nas prej ali slej zalotiti v vlogi strmečega čudaka.
Kako se odzvati, če nekdo strmi v vas? Najprej preverite, ali ste si oprijete hlače pravilno oblekli in da morda ne poskušate z nogami uporabljati naprave za prsne mišice. Od tu naprej pa po lastni presoji. Če vas moti, odkimajte ali zavijte z očmi za malce izrazne komunikacije, če vam prija, pa to prisodite odličnim rezultatom svoje redne vadbe.
Besedilo: Darjo Hrib // Foto: Profimedia
Novo na Metroplay: "Vse več mladih zboli za rakom" | Klara Čampa