Znanstveniki so preučevali posnetke možganov več kot 6000 otrok, da bi prepoznali vzorce, ki so skupni ljudem z motnjo pozornosti/hiperaktivnostjo (ADHD).
ADHD je razvojna motnja, kar pomeni, da se njeni osnovni simptomi praviloma pojavijo v otroštvu in se pogosto nadaljujejo v obdobju mladostništva, pri nekaterih tudi v odraslosti. Vzroki zanjo niso docela znani.
Najverjetneje gre za prepletanje in součinkovanje dednostnih dejavnikov in dejavnikov iz okolja, ki vplivajo na to, kako se bodo razvijali možgani. (Vir: Biti starš otroku z ADHD, Uredili Bojana Caf in Leonida Rotvejn Pajič)
Preberite še:
- Natakarica je vsak dan preizkušala različne pričeske in ugotavljala, kdaj dobi največ napitnine
- 4 znaki, ki razkrivajo narcistično mamo
Večino našega vedenja nadzira usklajena komunikacija med nevroni v različnih predelih možganov. Nevroznanstveniki se lahko naučijo, kako možganske regije sodelujejo pri zapletenih funkcijah z opazovanjem živčne aktivnosti v stanju mirovanja z uporabo magnetne resonance, poroča IFLScience.
Diagnoze ADHD so v porastu, vendar je še vedno nekaj pomembnih vrzeli v našem poznavanju osnovne nevrobiologije.
Slikanje z magnetno resonanco izvajamo, ko preiskovanec počiva. Ob predpostavki, da niste klavstrofobični in vas ne moti, da morate biti mirni, je to lahko zelo prijetna izkušnja.
Pridobljeni podatki so za znanstvenike neprecenljivi
Pridobljeni podatki so neprecenljivi za znanstvenike, ki preučujejo vrsto nevroloških motenj in stanj. Znanstveniki upajo, da bodo s primerjavo posnetkov posameznikov s stanji, kot je ADHD, na primer, s tistimi nevrotipičnih ljudi, prepoznali vzorce, ki bi lahko pojasnili nekatere značilnosti teh stanj.
Vendar so tovrstne raziskave ADHD doslej ovirale majhne velikosti vzorcev in nedosledne metode, zaradi česar je težko potegniti trdne zaključke. Nedavna študija, ki jo je vodil Michael Mooney z Univerze za zdravje in znanost, je želela to spremeniti.
Z uporabo več obsežnih nizov podatkov je ekipa razvila nov način za analizo slikovnih podatkov, ki pokrivajo širša področja možganov kot kdaj koli prej. Imenovali so ga polinevro ocena (PNRS).
"Naše ugotovitve kažejo močno povezavo med vzorci povezljivosti celih možganov (PNRS) in 554 simptomi ADHD v dveh neodvisnih kohortah," pojasnjujejo v svojem prispevku.
Avtorji nadaljujejo z razlago, kako bi lahko njihov pristop uporabili za pridobitev boljših vpogledov tudi iz majhnih podatkovnih nizov in bi ga lahko uporabili tudi za identifikacijo mehanizmov, ki se lahko delijo med različnimi nevrološkimi in psihiatričnimi stanji.
Diagnoze ADHD so v porastu, vendar je še vedno nekaj pomembnih vrzeli v našem poznavanju osnovne nevrobiologije.
Kdaj gre za motnjo ADHD?
Četudi se zdi otrok zelo nemiren in ima težave s koncentracijo, je pomembno, da ne sklepamo prehitro, da gre za ADHD. Kadar so odstopajoča vedenja zelo izrazita in trajajo dlje časa, je potrebno natančno diagnostično ocenjevanje, ki ga običajno opravi strokovni tim, v katerem so klinični psiholog, specialni pedagog ter specialist otroške in mladostniške psihiatrije. Ključno je, da ustrezno prepoznamo prave vzroke otrokovih težav, saj lahko le na ta način usmerimo pomoč v pravo smer, pišejo v priročniku RAZUMETI OTROKA Z ADHD, Leonida Rotvejn Pajič, Nataša Mihevc in Bojan Belec.
Kdaj torej gre za motnjo ADHD?
Otroci z ADHD imajo stalne, vztrajajoče in intenzivne težave na naslednjih
ključnih področjih:
- prekomerna aktivnost,
- pomanjkljiva pozornost,
- impulzivnost.
Vsaj nekaj simptomov iz teh treh področij se mora pojaviti zgodaj, tj. pred sedmim letom starosti, prisotni morajo biti vsaj v dveh okoljih (v šoli, doma, med vrstniki) in otroka morajo izrazito motiti v vsakdanjem življenju.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?