Ali se bo vaš sistem zrušil? Tako preverite!

Skoraj vsaka katastrofa ima opozorilne znake. Avto ima rdeče opozorilne lučke na armaturi, cevi vodovodne napeljave rjavijo kar dolgo časa, preden dokončno počijo, in dimni detektor piska, še preden se razplamti požar.

Opozorilni znaki pa imajo svoje pomanjkljivosti, še posebej takrat, kadar gre za naše telo. Včasih pridejo prepozno. Včasih se pojavijo pod krinko pekočega občutka v želodcu. Včasih pa se zanje preprosto ne zmenimo, ampak jih prelepimo z izolirnim trakom, namesto da bi odprli pokrov motorja in podrobneje pogledali, kaj se dogaja pod njim. Kmalu nastane trajna škoda.

Po našem mnenju imate dve možnosti:

• da najamete učno osebje preplačanih vladnih inženirjev, ki bodo nadzorovali vaš duševni in telesni ustroj z ogromnim računalnikom,
• ali pa se sami naučite osnov, kako preverjati svoj sistem.

Sploh ni težko. Hitro boste spoznali, da je večina glavnih telesnih sistemov grajena za zelo dolg transport in zahteva samo manjša sprotna vzdrževalna dela. Pridobite si nekaj zdravih navad, naučite se nekaj mehaničnih spretnosti ter redno preverjajte svoje telesne sisteme, in zagotovili si boste, da bo vaš najzahtevnejši sistem dolgo opravljal svoje poslanstvo.

Okostje

Brez okostja, ki tvori ogrodje, ne bi bilo naše telo nič drugega kot kepast mehurček, podoben amebi. Več kot tretjina letnih obiskov pri zdravniku je povezana s težavami z mišično-sklepno-kostnim sistemom (degenerativne bolezni in zlomi kosti, vneti sklepi, nategnjene mišice, natrgane vezi in druge mišično-skeletne težave).

• Katere so najpogostejše okvare:

Osteoporoza. Moški, starejši od 50 let, so v vsaj desetkrat večji nevarnosti, da jih prizadene osteoporozni zlom kosti, kakor da zbolijo za rakom na prostati. Od okoli štiridesetega leta lahko, če ustrezno ne ukrepate, začnete izgubljati povprečno po en odstotek kostne mase na leto.

Artroza. Okoli sto tisoč moških v Sloveniji, to je približno deset odstotkov izmed nas, ima težave zaradi obrabe sklepov.

Zlomi. V povprečju bo imel moški dva zloma kosti v življenju. Moški med 18. in 44. letom starosti naj bodo še posebej pozorni na svoje gležnje, saj je kar četrtina zlomov v tej starostni skupini povezana s tem delom noge.

• Preverjanje sistema:

Prehodite 5,5 km v živahnem tempu. Če ste prehodili pot v manj kot 45 minutah, in to brez bolečin, oteklin ali okornosti v sklepih, potem vaše kosti in sklepi dobro opravljajo svojo nalogo.

• Vaš načrt vzdževanja:

Razvlecite svoj trening. Najboljše vaje za ohranjanje zdravih sklepov so tiste, pri katerih uporabljamo težo lastnega telesa, na primer tek. V zadnjih raziskavah niso odkrili nobenih poškodb sklepov (tistih, ki niso bili prej nikoli poškodovani) zaradi teka na dolge proge. Pred vsakim tekom in po njem pa se ne pozabite temeljito ogreti oz. ohladiti in pretegniti. »Zelo pomembno je, da se znebimo mišične napetosti oziroma zakrčenosti, ki lahko povzroča težave s tetivami,« pravi Peter Ješe, dr. med. , specialist ortoped iz Kranja.

Spuščajte se rahlo. Izredno veliko športnih poškodb se zgodi pri košarki. »Poškodb pri športu je iz leta v leto več. V sklepu, ki je bil poškodovan, se pogosto razvije artroza. Sklep deluje tako, da dve popolnoma gladki hrustančni površini drsita ena po drugi. Po poškodbi na teh površinah lahko nastanejo neravnine, ki delujejo kot smirkov papir in povzročajo obrabo hrustanca - artrozo,« pojasnjuje dr. Ješe. Kaj kmalu se ob gibanju pojavi bolečina.

Da bo igranje košarke varnejše in prijaznejše do vaših sklepov, zaščitite izpostavljene dele telesa - gležnje, kite v podkolenskem zgibu in križna vretenca - z opornicami in s tesno oprijetimi spodnjimi hlačkami. Med igro se izogibajte ostrim zasukom, saj ti obremenjujejo vaša kolena, raje se obračajte tako, da naredite tri ali več korakov. Vedno pa skačite in pristajajte z obema stopaloma, ki naj bosta narazen za širino ramen, saj je tako manj nevarnosti, da si boste zvili gleženj.

Če ste že bili poškodovani, razmislite o tem, da bi zamenjali košarkarski obroč za bazen. Plavanje je ena najboljših telesnih vaj za boleče ali nekoč poškodovane sklepe, ker ni nobene trde podlage, po kateri bi se morali gibati, hkrati pa med plavanjem vsi sklepi v telesu delujejo usklajeno in nadzorovano.

Pijte mleko. Veliko moških ne zaužije priporočenih 1000 miligramov kalcija na dan, čeprav bi lahko s tem preprečili več kot polovico vseh osteoporoznih zlomov. Da dobi vaše telo 1000 mg kalcija, morate zaužiti na primer tri kozarce mleka ali tri lončke jogurta. (Moški nad 50 let potrebujejo 1200 mg kalcija na dan.) Lahko vzamete tudi kalcij v obliki tablet, vendar poskrbite, da boste dobili tudi dovolj vitamina D, ki je nujen, da lahko vaše kosti vsrkavajo kalcij. Dovolj vitamina D lahko vaše telo samo proizvede, če preživite vsak dan nekaj minut na soncu, kadar pa vreme tega ne dopušča, so na voljo nadomestki v obliki vitaminskih tablet ali vitaminiziranega mleka.

Dihalni sistem

Do svojega 80. leta boste naredili okoli 700 milijonov vdihov in izdihov. Vaša pljuča pa so veliko več kot samo dihalna naprava; so tudi bojišče, kjer skuša telo zadržati razne vsiljivce. »Pljuča so kot nekakšna ograja pred nevarnostmi zunanjega okolja,« pravi prim. mag. Igor Koren, dr. med., specialist interne medicine in predstojnik pljučnega oddelka bolnišnice Topolšica.

• Katere so najpogostejše okvare:

Astma. Od leta 1982 se je število na novo obolelih za astmo povečalo za več kot 50 odstotkov.

Pljučnica. Poznamo več kot 30 različnih bakterijskih, virusnih, kemičnih in glivičnih vsiljivcev, ki napadajo pljuča. Kadar so uspešni, povzročijo, da se zračni mešički napolnijo s tekočino in s tem počasi zapirajo dovod kisika v vaše telo. Po zaslugi antibiotikov pljučnica že več kot petdeset let ni glavni vzrok smrti - zdrsnila je na šesto mesto.

Rak na pljučih. Več kot 300 moških pri nas bo letos umrlo zaradi raka na pljučih, 90 odstotkov izmed njih bo kadilcev.

• Preverjanje sistema:

Prižgano svečo držite 15 centimetrov stran od obraza. Na široko odprite usta in globoko vdihnite. Poskušajte upihniti svečo, ne da bi zožili ustnice ali priprli usta. Če vam uspe ugasiti plamenček, vaša pljuča delujejo v mejah normale.

• Vaš načrt vzdževanja:

Bodite pozorni na to, kaj vdihavate. Spremljajte podatke o onesnaženosti zraka, ki nam jih sporočajo mediji pri vremenski napovedi. Kadar je zrak huje onesnažen, prestavite vse treninge v zaprte prostore. »Med vadbo pride v vaša pljuča približno desetkrat več zraka kot sicer. Če trenirate v umazanem ozračju, dobite desetkratno dozo onesnaženega zraka,« pojasnjuje dr. Koren. Posledica je lahko ta, da postanete dovzetni za razne respiratorne infekcije oziroma vdor bolezenskih mikrobov v vaš organizem.

Ne živite kot pujsek. Veliko raziskovalcev je prepričanih, da je prav zaradi vse številnejših alergenov (snovi, ki povzročajo alergijo) vsako leto več obolelih za astmo. »Zato je pomembno, da se čim manj izpostavljamo cvetnemu prahu, pršicam, ščurkom, prašnim delcem in drugim splošnim alergenom,« pravi dr. Koren. To pomeni, da se med sezono, ko je več cvetnega prahu in ko cveti med žitom rastoči plevel ljuljka, čimveč zadržujte v zaprtih prostorih, po možnosti z vključeno klimatsko napravo. Redno morate brisati prah in sesati talne površine in odločno se morate zoperstaviti občasnim in nezaželenim drobnim gostom po stanovanjih in hišah, kot so ščurki, stenice, srebrne ribice, mravlje in podobno.

Cepite se proti gripi. V britanski raziskavi, ki je vključevala 445 ljudi, starih od 16 let, so ugotovili, da je več kot 63 odstotkov tistih, ki so se cepili proti gripi, bilo v veliko manjši nevarnosti, da pristanejo v bolnišnici zaradi kakšne izmed bolezni dihal, vključno z bronhitisom, pljučnico in emfizemo. Samo 1700 tolarjev, dve minuti in droben pik v ramo, to je sorazmerno majhna cena za vsakoletno zavarovanje vaših pljuč.

Kardiovaskularni sistem

Bolezni srca in ožilja so še vedno največji ubijalec moških, v razvitih deželah povzročijo skoraj polovico vseh smrti. Srčni infarkt, ki je posledica ishemične bolezni srca, je najpogostejši vzrok smrti pri moških po 35. letu in pri obeh spolih po 45. letu starosti. Med 35. in 55. letom je smrtnost pri moških petkrat večja kot pri ženskah. Za zmanjševanje nevarnosti srčnih obolenj nista dovolj samo prehrana z malo maščobe in holesterola ter rekreacija. Tudi z nekaterimi manjšimi ukrepi si lahko ohranjate zdravo srce.

• Katere so najpogostejše okvare:

Srčni infarkt. Po podatkih Zavoda za statistiko je porazdelitev vzrokov smrti v Sloveniji značilna za razvite dežele. Leta 1996 je doživelo srčni infarkt več kot 2000 Slovencev. »Srčni infarkt nastane, kadar se zapre ena izmed arterij, ki prehranjujejo srce. Zato potem umre tisti del srčne mišice, ki mu je prizadeta žila dovajala kri. Zaporo običajno povzroči krvni strdek v kritično zoženem žilnem odseku. Cilj zdravljenja je čimprej odpreti zamašeno koronarno arterijo. Pri tem uporabljamo zdravila, ki topijo krvni strdek, še učinkovitejša pa je primarna perkutana transluminalna angioplastika (PTCA) ali preprosteje dilatacija. To je mehanično odpiranje žile, pri tem s posebno žico predremo strdek v koronarni arteriji in potem dodatno z balonom razširimo žilo,« pojasnjuje asist. mag. Igor Zupan, dr. med. , specialist kardiolog Kliničnega oddelka za kardiologijo pri Kliničnem centru v Ljubljani.

Srčna oslabelost. Več kot 10. 000 Slovencev ima tako slabotno srce, da so že zaradi najmanjšega telesnega napora povsem zadihani in izčrpani. »Na srčno oslabelost moramo biti pozorni, kadar po naporu traja več kot tri minute, preden se umirimo. Kdor je pred tednom ali mesecem opravil enako delo brez težav, zdaj pa ga pretirano utrudi in mu sproži še druge nevšečnosti (oteženo dihanje, razbijanje srca, bolečina v prsih), je zelo sumljivo, da nekaj ni v redu s srcem, zato se mora pogovoriti z zdravnikom,« pravi dr. Zupan.

• Preverjanje sistema:

Kaki dve tretjini do tri četrtine Slovencev ima preveč skupnega holesterola (na račun škodljivega LDL) in premalo zaščitnega HDL, zato si preverjajte holesterol v krvi najmanj vsakih pet let (če imate že povišanega, pa vsako leto). Krvni tlak preverjajte vsaj na dve leti. Prav tako bodite pozorni na simptome, ki bi lahko namigovali na težave z vašim srcem. Bolečine v prsnem košu, še posebej po telesnem naporu, so lahko prvi znak, da se v vašem telesu dogaja nekaj nepravilnega.

»Težave s srcem lahko napoveduje pekoča ali tiščoča bolečina za prsnico, ki se širi v vrat, spodnjo čeljust ali v levo roko. Lahko je trajna ali v zagonih, v vsakem primeru pa dolgotrajna. Na bolečino ne vplivata dihanje ali sprememba telesnega položaja. Srčni infarkt se lahko razvije nenadoma, tako med mirovanjem kot med naporom. Bolečino lahko zamenjamo za težave v zvezi s požiralnikom, z žolčnimi kamni, s čirom na želodcu, hiatalno hernijo, skeletnomišično bolečino in z drugimi,« razlaga dr. Zupan. Treba pa se je zavedati tudi dejstva, da nekateri izmed pacientov, ki so doživeli srčni infarkt, ne kažejo praktično nobenih simptomov.

• Vaš načrt vzdževanja:

Ne veselite se petkov. Najpogostejši čas srčnih infarktov je ponedeljek zjutraj. Ponedeljek in konec delovnega tedna sta še posebej kritičen čas za nevarne motnje v srčnem ritmu. To pomeni, da ni najbolj zdrava navada vložiti vso energijo v delo ali omejiti vso sprostitev na dneve ob koncu tedna.

Kako nevaren je stres za vaše srce, je najbolj odvisno od tega, kako se nanj odzovete. »Duševna obremenitev vpliva na obtočila, vendar zdravja ne ogroža, dokler smo ji psihično in fizično kos. Pozitiven stres nas spodbuja, motivira in ob njem telo mobilizira moči. Negativen stres nas izčrpava, poslabšuje odpornost in vodi v različne bolezni. Ne smemo si postavljati nestvarnih, prevelikih zahtev in ugotoviti moramo, kateri negativni duševni dejavniki nas najbolj bremenijo. Pomembno je, da si vzamemo čas zase,« pravi dr. Zupan. Skušajte nadzorovati svoje reakcije, bodite zadržani, umirjeni, razsodni, le tako vaše srce ne bo zašlo na pot samouničenja.

Vaš prigrizek naj bodo orehi, ne čips. V 12-letni študiji, kjer je sodelovalo več kot 22. 000 moških, je bilo ugotovljeno, da so tisti, ki so uživali orehe, lešnike, pistacije in mandeljne, veliko manj umirali zaradi bolezni srca. Ločena študija na 800 Francozih je pokazala, da so laški orehi, ki jih je pri nas zelo veliko, še posebej dobri. Osebe, ki so zaužile veliko orehov (in orehovega olja), so imele v krvi več dobrega holesterola HDL. To ne pomeni, da so orehi primerni za vsakogar, vendar so, če jih uživate zmerno, zagotovo bolj zdravi kot večina industrijsko pripravljenih prigrizkov.

Centralni živčni sistem

Bostonska raziskava je pokazala, da ima povprečen 65-letni moški 11 odstotkov možnosti, da bo izgubil velik del možganskih sposobnosti, če bo živel vsaj še dvajset let.

• Katere so najpogostejše okvare:

Alzheimerjeva bolezen. Če boste doživeli 85 let, obstaja kar velika nevarnost, da se takrat ne boste spomnili prav ničesar. Skoraj polovica ljudi, starejših od 85 let, ima eno od oblik tega degenerativnega obolenja možganov.

Možganska kap. Kap nastopi, kadar poči ali se zamaši katera od arterij, žil, ki odvajajo kri iz srca v možgane. V letu 1997 je v Sloveniji možganska kap zadela več kot 3. 500 ljudi. S takim številom se naša država uvršča nekam vmes med zahodno Evropo, kjer kap prizadene manj ljudi, in vzhodno Evropo, kjer je žrtev kapi več.

Poškodbe glave. Staranje še zdaleč ni edini dejavnik za propadanje živčnega sistema. Vzrok so lahko tudi mehanske poškodbe. V Sloveniji so, podobno kot v večini razvitih dežel, najpogostejši vzrok za poškodbe hrbtenjače prometne nezgode. Žrtve so zlasti mlajši moški, katerih življenjski stil je bolj dinamičen. Podatki še govorijo, da se zgodi osem od desetih poškodb hrbtenjače pri moških.

• Preverjanje sistema:

Človek težko sam odkrije morebitne težave v zvezi z živčnim sistemom, ker so simptomi, kot so glavobol, vrtoglavica, slabost in pozabljivost, značilni še za nekaj drugih bolezni. Edini način, da ugotovimo, ali so naštete zdravstvene težave nevrološkega izvora, je obisk pri zdravniku specialistu.

• Vaš načrt vzdrževanja:

Veliko razmišljajte oziroma mozgajte. Ljudje z višjo stopnjo izobrazbe, ki običajno ves čas postavljajo svoje možgane pred nove izzive, dobijo Alzheimerjevo bolezen pozneje od tistih, ki so zgodaj zapustili šolske klopi. »Študije jasno kažejo, da je živahno intelektualno delo zaščitni dejavnik pred razvojem demence,« pravi doc. dr. Zvezdan Pirtošek z Inštituta za klinično nevrofiziologijo v Ljubljani. Rešujte križanke, učite se kakšnega tujega jezika, poleg leposlovja berite več strokovnih knjig in revij, po televiziji si poleg športnih oddaj, filmov in humorističnih nanizank oglejte tudi kakšno poljudnoznanstveno oddajo. Poskrbite, da bodo vaši nevroni v možganih ves čas v bliskovitem gibanju, kajti le tako senilna demenca, to je oslabitev oziroma zmanjšanje umskih sposobnosti, še dolgo ne bo trkala na vaša vrata.

Privoščite si kozarec vina. V nedavni danski raziskavi, kjer je sodelovalo več kot 16. 000 ljudi, so ugotovili, da so tisti, ki popijejo od enega do šest kozarcev vina na teden, v 34 odstotkov manjši nevarnosti, da jih bo zadela možganska kap, kot pa osebe, ki redko pijejo alkohol. Ključna beseda pri pitju pa je zmernost. »Najpomembnejši vzroki spoznavnih, zlasti spominskih, motenj so demenca pri Alzheimerjevi bolezni, demenca pri nekaterih oblikah parkinsonizma (bolezen Lewijevih telesc) in demenca pri možgansko-žilnih boleznih,« pravi dr. Pirtošek.

Uživajte vitamine. Vitamina E in C varujeta pred Alzheimerjevo boleznijo. Vitamina B6 in B12 zavirata bolezni ožilja. Nekateri ameriški zdravniki zato predlagajo večje dnevne odmerke vitamina E (1000 enot), vitamina C (1000 mg) in vitaminov iz skupine B.

Previdno pri pitju. Kadar pijete alkohol, ne vozite avtomobila, ne opravljajte težkih fizičnih del in se ne ukvarjajte s športom. Omenili smo že, da so pri nas najpogostejši vzrok za poškodbe hrbtenjače prometne nezgode, sledijo pa jim poškodbe pri delu in športne poškodbe, med slednjimi zlasti padci z višine ter skoki v vodo. Približno polovica tovrstnih poškodb se zgodi med zabavami in v opitem stanju.

Imunski sistem

Vaš imunski sistem ni samo prva obrambna linija proti virusnim in bakterijskim napadalcem; igra tudi pomembno vlogo v boju z rakastimi celicami in celo z vnetišči v telesu, ki lahko povzročijo bolezni srca.

• Katere so najpogostejše okvare:

Ena od življenjskih resnic je, da deluje zaradi staranja naš imunski sistem vedno manj učinkovito. Zato smo z leti vedno bolj izpostavljeni raznim infekcijam in drugim bolezenskim procesom, « pravi prim. doc. dr. Ludvik Vidmar, dr. med. , predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Imunski sistem pa lahko deluje celo predobro. Alergije in artritis so znane posledice preveč aktivnega ali napačno delujočega imunskega sistema.

• Preverjanje sistema:

Ko ste vi v pogonu, deluje tudi vaš imunski sistem. Če imate več kot šest dihalnih, sinusnih ali ušesnih vnetij na leto, to pomeni, da je morda z vašim imunskim sistemom nekaj narobe. Pri svojem zdravniku se dogovorite za preiskavo, koliko belih krvničk - levkocitov imate v krvi. Ta podatek bo pokazal, ali imate še dovolj vojakov v prvih bojnih vrstah.

• Vaš načrt vzdrževanja:

Bodite ekstravertirani. Kdor je usmerjen v zunanji svet, se veliko smeji, ima razgibano družabno življenje, se pogosto udeležuje kulturnih prireditev (ogled kaskaderskega spektakla tu ne šteje), redno obiskuje sorodnike in prijatelje ali aktivno sodeluje pri kaki veri, je statistično v veliko manjši nevarnosti, da bo zbolel. Dr. Vidmar razlaga: »Stres povzroča v možganih izločanje kemikalije, ki dejansko oslabi človekov imunski sistem. Toda smeh, prijateljstvo, sistem verovanja in vsesplošna ljubezen blažijo vsakodnevni stres, zato lahko imunski sistem učinkoviteje deluje.«

Imejte pravo mero spolnega življenja. Študija na znani ameriški univerzi je pokazala, da lahko tudi seks okrepi vaš imunski sistem. Osebe obeh spolov so spraševali o njihovih spolnih navadah. Največ protiteles imunoglobulina A (celic imunskega sistema, ki sestavljajo prvo obrambno črto pred vsiljivci), in sicer za tretjino več, so imeli tisti, ki so imeli spolne odnose z drugim partnerjem enkrat do dvakrat na teden. Tisti, ki so bili bolj ali manj pogosto spolno aktivni, pa so imeli manj protiteles.

Previdno v boju z bakterijami. Zdravniki predpišejo na zahtevo antibiotike mnogim pacientom, ki pridejo v njihovo ordinacijo zaradi zamašenega nosu, povezanega z glavobolom. Toda jemanje antibiotikov lahko oslabi vaš imunski sistem. Posledica je, da se vam bolj verjetno razvijejo odpornejše bakterije oziroma da kmalu spet na novo zbolite. »Dokler se vaš prehlad ne razvije v hujšo bakterijsko infekcijo, na primer v bronhitis in pljučnico ali hudo gnojno vnetje grla z dalj časa trajajočo povišano temperaturo, antibiotiki niso potrebni, « svari dr. Vidmar. Svojemu zdravniku ob obisku preprosto povejte, da antibiotikov raje ne bi jemali, če ni to zares potrebno.

Prebavni sistem

Prav tako bodite previdni pri uporabi raznih antibakterijskih mil. Novejše študije so pokazale, da lahko triklosan, aktivna snov v antibakterijskih milih, spremeni gensko sestavo neke bakterije na koži, da postane odpornejša. Morda se bo komu zdelo, da ta sistem ni tako kritičen, vendar ga ne smemo zanemariti. Njegovo delovanje se lahko namreč hudo zaplete.

• Katere so najpogostejše okvare:

Rak debelega črevesa in danke. Po zadnjih podatkih Registra raka Slovenije je bilo lani odkritih 975 novih bolnikov s tem rakom. Zaradi kolorektalnega raka je umrlo 625 bolnikov. Letos bo umrlo več kot 200 slovenskih mož za rakom debelega črevesa. To je eden tistih rakov, ki jih najuspešneje lahko preprečimo in ozdravimo, če je odkrit pravočasno.

Zgaga. Pekoč občutek v želodcu ali požiralniku je navidezno nedolžna zadeva, vendar po zadnjih podatkih povzroča pacientom hujše čustvene pretrese kot sladkorna bolezen ali visok krvni tlak.

• Preverjanje sistema:

Tukaj je vse zelo preprosto. Preveriti je namreč treba predvsem, kaj prihaja iz prebavnega sistema.

»Opozorilni znaki, da se razvija resna bolezen debelega črevesa, so sprememba v odvajanju blata, kri na blatu ter hujšanje,« pravi Rado Janša, dr. med. specialist internist gastroenterolog iz Kliničnega centra v Ljubljani. Kadar nenadoma postanete zaprti ali nenormalno pogosto iztrebljate, ne da bi v tistem času posebej spremenili svojo prehrano, je to opozorilni znak, da je lahko nekaj narobe.

• Vaš načrt vzdrževanja:

Ohranjajte stvari vlažne. »Pomemben razlog zaprtja pri odraslih je dehidracija, « je povedal dr. Janša. Trdo in suho blato lahko poveča pritisk v vašem debelem črevesju in v nekaterih primerih celo povzroči, da se del črevesja tako poveča, da boleče prebada bližnje mišičje. Rehidrirajte se tako, da pijete več vode oziroma brezalkoholnih pijač. Jejte več hrane, bogate z vlakninami: zelenjava, sadje in žitni otrobi. Vse to vam bo pomagalo zmehčati blato.

Preganjajte zgago. Kadar imate pekoč občutek v želodcu ali požiralniku več kot dvakrat na teden, je lahko to znak resnejših zdravstvenih težav. Zaradi kronično povečanega izločanja želodčne kisline se lahko poškodujejo celice želodčne sluznice, še posebej fagociti, ki uničujejo tuje snovi v človeškem organizmu. To lahko pripelje celo do posebne oblike želodčnega raka, ki najbolj narašča v razvitih državah in je povezan tudi z astmo.

»Priporočena kombinacija antacida (rupurut, gastal, rutacid, duobloc) in blokatorja H2 (ranital, ulfamid, ulran) močno zmanjša težave ob povečanem izločanju želodčne kisline. Antacid učinkuje takoj, nevtralizira želodčno kislino in tudi takoj omili težave. Blokator H2 pa zavira izločanje želodčne kisline,« pojasnjuje dr. Janša.

Opravite specialistično preiskavo. Če ste že srečali Abrahama, je skrajni čas, da se pogovorite s svojim zdravnikom o kolonoskopiji, edini zanesljivi metodi za odkrivanje raka debelega črevesja in danke v najzgodnejši in najlaže ozdravljivi dobi.

Mark Strelec

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?