Človeško telo je neverjeten stroj.
Imunski sistem se vsak dan v tišini bojuje z milijoni bakterij, virusi in s strupenimi snovmi, koža se obnovi na vsakih nekaj dni, vsaka celica v telesu je odvisna od enega najtežjih organov v telesu – srca, prebavni sistem je kot tovarna goriva, človeški možgani so bolj zapleteni kot katerakoli druga znana struktura v našem vesolju. In naša jetra. Ta si zagotovo zaslužijo medaljo.
V jetrih poteka več kot 50 % vseh metabolnih procesov, so organ, ki presnavljajo ogljikove hidrate, proizvajajo in izločajo žolč, ki pomaga pri prebavi, razgrajujejo toksične snovi, v njih se predeluje krvni sladkor, shranjuje železo ...
Študija, objavljena v publikaciji Cell Systems, ki je pod drobnogled vzela jetrne celice, pa je zdaj razkrila še nekaj presenetljivega!
Profimedia
Ne glede na našo starost jetrne celice v povprečju niso starejše od treh let. Tako je, jetra se presenetljivo hitro obnavljajo.
Nove podatke so raziskovalci s TU Dresden dobili z radiokarbonsko metodo določanja starosti. Naleteli pa so tudi na posebne celice z nenavadno količino DNK.
Raziskava
Jetra so pomembna za presnovo in pogosto v stiku s toksini, zato se lahko tkivo neverjetno hitro obnavlja. Kar je znano že dolgo. Vendar pa do zdaj ni bilo jasno, kako dolgo preživijo jetrne celice in za koliko se sposobnost regeneracije zmanjša s starostjo.
Izkazalo se je, da naša jetra ostanejo mlada skozi vse življenje, pišejo avtorji raziskave.
V okviru študije so vzeli vzorce jeter 33 posameznikov, starih med 20 in 84 let in izolirali DNK iz celičnih jeder. Molekule DNK so nato analizirali z radiokarbonsko metodo. S primerjavo vrednosti z radioogljikom so lahko tako določili starost celic.
Rezultat je presenetljiv:
Jetrne celice se izjemno hitro obnavljajo skozi vse življenje. »Jetra ostanejo v povprečju stara manj kot tri leta – ne glede na to, ali ste stari 20 ali 84 let,« razlaga Olaf Bergmann, eden izmed avtorjev. Starost malo vpliva na to, kako hitro se jetrne celice regenerirajo.
Vendar se ob tem postavlja vprašanje, zakaj se bolezni jeter še vedno pojavljajo in so pogostejše pri starejših.
Profimedia
Paula Heinke in kolegi domnevajo, da bi to bilo lahko povezano s celicami, ki nosijo več genetskega materiala. Delež takšnih celic se s starostjo povečuje. "Poliploidne celice so pogosto povezane s kromosomskimi napakami in genomsko nestabilnostjo," pojasnjuje ekipa raziskovalcev.
Ker te celice s starostjo naraščajo, bi to lahko povečalo dovzetnost za bolezni jeter.
Po drugi strani pa se te celice v starosti tudi redkeje delijo, kar po drugi strani zmanjša tveganje za napake in mutacije.
Kaj se skriva v ozadju starostnih bolezni jeter, bo treba, kot poroča portal scinexx.de, dodatno raziskati.
Raziskava: Diploid hepatocytes drive physiological liver renewal in adult humans
Preverite še:
Če je vaša pisava videti tako, je to lahko tudi zgodnji znak Alzheimerjeve bolezni
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"