Večina ljudi se bolj kot impotence ali prometnih nesreč boji izgube prisebnosti in spomina, ki sta posledici Alzheimerjeve bolezni. Kaj lahko storite sami, da bi zmanjšali tveganje za obolenje.
Alzheimerjeva bolezen je obolenje, ki povzroča senilno demenco in v končni fazi tudi srmt. V možganih bolnikov se odlagajo določene snovi, kar postopno privede do odmiranja možganskih celic - nevronov.
Tveganje, da bomo zboleli za Alzheimerjevo boleznijo, je do 65. leta zanemarljivo. Ko dopolnimo to starost, se tveganje poveča na 6,3 odstotka. Toda v primeru, da je ta bolezen v vaši družini dedna, znaša vaša stopnja tveganja kar 64 odstotkov.
Prvi znaki so skoraj neopazni, saj se bolezen začne počasi in postopno, dokaj enakomerno napreduje. Prične se z izgubo kratkoročnega spomina. Bolnik se npr. ne more spomniti, kaj je počel pred pol ure.
Bolniki izgubijo tudi voljo do aktivnosti, ne kažejo več zanimanja za dogajanja v okolici, prekinejo z družabnimi srečanji in dajejo občutek, da so se polenili.
Razlogi za nastanek Alzheimerjeve bolezni
Zaenkrat še ni znano, kaj točno bolezen povzroča. Najpomembnejša dejavnika sta starost in dednost. Nekatere raziskave pa so nastanek Alzheimerjeve bolezni povezovale tudi s sladkorno boleznijo. Nevrologi pravijo, da povečana raven inzulina v krvi sprošča beljakovine v možganih, iz katerih nastanejo strdki. Zna biti, da imata sladkorna in Alzheimerjeva bolezen podoben presnovni vzorec.
Trenirajte možgane
Miselne sposobnosti lahko izboljšate z vsakodnevnimi dejavnostmi, ki zaposlujejo spomin in abstraktno mišljenje, na primer šah. Bistrost na stara leta prav tako pomagajo ohranjati družabni stiki, ki poleg tega tudi zmanjšujejo stres. Da bi zmanjšali tveganje za nastanek sladkoren bolezni, omejite uživanje ogljikovih hidratov, razen tistih, ki so v sadju in zelenjavi.