Bolezen se pogosto odkrije prepozno, ko že prihaja do odpovedi jeter in je edina rešitev presaditev. Zato je še toliko pomembneje, da poskrbimo za preventivne preglede, zlasti, če sodimo v to krvno skupino.
Ljudje s krvno skupino A imajo lahko večje tveganje za razvoj avtoimunske bolezni jeter, resne motnje, ki lahko povzroči hudo okvaro tega organa. Na drugi strani imajo osebe s krvno skupino B precej manjšo verjetnost, da bi zbolele za primarnim biliarnim holangitisom, boleznijo, ki sčasoma lahko privede do odpovedi jeter.
Krvna skupina je določena z genetiko, oziroma s prisotnostjo antigenov A, B ali H na površini rdečih krvničk. Poznamo štiri glavne krvne skupine: A, B, AB in O. V analizi, ki je zajela več kot 1.200 udeležencev, med katerimi jih je bilo 114 z diagnosticirano avtoimunsko boleznijo jeter, je bila krvna skupina A med bolniki najpogostejša. Sledile so O, B in AB.
Študija, objavljena v reviji Frontiers in Medicine, je primerjala krvne skupine dveh skupin udeležencev: 114 bolnikov z avtoimunsko boleznijo jeter in 1.167 zdravih oseb. Med obolelimi jih je imelo 44 avtoimunski hepatitis, 70 pa primarni biliarni holangitis (tudi primarni sklerozirajoči holangitis ali PBC)
Dr Yi Hong, strokovnjak za transfuzijsko medicino in vodilni avtor raziskave, pojasnjuje, da so imele osebe s krvno skupino A večjo verjetnost za razvoj bolezni kot tiste s skupinama AB in O.
Razlika je bila najizrazitejša pri bolnikih s PBC, medtem ko pri avtoimunskem hepatitisu povezava ni bila tako jasna. Raziskovalci so poudarili tudi, da so osebe s krvno skupino B najmanj nagnjene k razvoju bolezni.
Zakaj prav krvna skupina A?
Znanstveniki menijo, da razlog najverjetneje tiči v genetiki. Osebe s krvno skupino A pogosteje nosijo alele HLA DRB103:01 in DRB104:01, ki so bili v preteklih raziskavah povezani z večjim tveganjem za avtoimunske bolezni jeter. Ti geni imajo ključno vlogo pri delovanju imunskega sistema, saj telesu pomagajo razlikovati lastne celice od patogenov. Ko sistem odpove, se lahko imunski odziv obrne v napačno smer in napade lastno tkivo.
Avtorji študije opozarjajo tudi, da so ženske precej bolj dovzetne za avtoimunske bolezni jeter kot moški, kar bi lahko bilo povezano s spolnimi hormoni, fetalnim mikrohimerizmom in genetiko. Tveganje narašča s starostjo.
Mučna bolezen, ki jo je težko prepoznati
Ko govorimo o boleznih jeter, mnogi najprej pomislijo na prekomerno uživanje alkohola ali debelost. Pri avtoimunskih boleznih jeter pa težava nastane, ko imunski sistem napada lastne celice in povzroča brazgotinjenje ter cirozo. Primarni biliarni holangitis se razvije, ko imunski sistem napada žolčne kanale, kar povzroči kopičenje žolča in poškodbe jeter.
Zgodnji simptomi se pogosto sploh ne pojavijo. Najpogostejši prvi znaki so utrujenost, srbečica kože, suhe oči in usta, bolečine v kosteh in sklepih ter nelagodje ali bolečina v trebuhu. Pri mnogih bolezen odkrijejo povsem naključno, ob rutinskih krvnih preiskavah. Do diagnoze ima kar tretjina bolnikov že razvito cirozo.
Zdravljenje brez presaditve temelji na steroidni terapiji in zdravilih, ki zmanjšujejo vnetje ter delovanje imunskega sistema. Ta zdravila je treba jemati vse življenje in lahko povzročajo stranske učinke, na primer bolečine v trebuhu ali drisko. V nekaterih primerih lahko stanje celo poslabšajo. Ko začnejo jetra odpovedovati, ima pacient zelo malo časa. Presaditev je takrat edina možnost, a potrebe po organih močno presegajo število razpoložljivih darovalcev.
Da bi se izognili resnim zapletom so ključni redni preventivni pregledi, zlasti, če imamo krvno skupino A. Ob tem pa seveda ne pozabimo tudi na ustrezen življenjski slog.
Vir: zdravlje.kurir.rs
