Znanost vse jasneje kaže, kako zdravje našega črevesja vpliva na zdravje srca.
Črevesna mikrobiota, zapleten ekosistem trilijonov bakterij, virusov in gliv, ki živijo v prebavnem traktu, ima veliko večji vpliv na zdravje, kot smo dolgo domnevali. Ne sodeluje le pri prebavi, temveč proizvaja tudi pomembna hranila in snovi, ki delujejo na celoten organizem, tudi na srčno-žilni sistem.
Na močno povezavo med črevesno mikrobioto in krvnim tlakom opozarja tudi najnovejše znanstveno poročilo Ameriškega združenja za srce, objavljeno julija lani v strokovni reviji Hypertension. Ugotovitve potrjujejo tisto, kar nutricionisti poudarjajo že dolgo: prehrana, bogata s polnovrednimi rastlinskimi živili, ugodno vpliva na krvni tlak.
»Prehrana z visokim vnosom soli je eden ključnih vzrokov za povišan krvni tlak, eden od mehanizmov tega vpliva pa poteka prav prek črevesnega mikrobioma,« pojasnjuje dr. Frank Hu, profesor prehrane in epidemiologije na Harvard T. H. Chan School of Public Health. Raziskave po njegovih besedah kažejo, da pretiran vnos soli spodbuja rast »slabih« bakterij, hkrati pa zmanjšuje število koristnih. Posledica je povečano vnetje v telesu.
Prebiotiki hranijo dobre bakterije
Kadar v črevesju prevladujejo koristni mikroorganizmi, potrebujejo primerno »hrano«, predvsem vlaknine, zlasti prebiotične. Gre za vrste vlaknin, ki jih telo ne prebavi, temveč se razgrajujejo v spodnjih delih črevesja in služijo kot gorivo dobrim bakterijam. Zato je po besedah dr. Huja pomembno, da vaša prehrana vključuje raznoliko zelenjavo, sadje, polnozrnata žita, stročnice, oreščke in semena.
Posebno vlogo ima tudi tako imenovani "odporni škrob". Ta nastane v živilih, kot so krompir, riž in testenine, ko jih skuhate in nato ohladite. Med tem procesom se del škroba spremeni in namesto da bi se prebavil v tankem črevesju, postane hrana za bakterije v debelem črevesju.
Dobro »nahranjene« bakterije proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline, kot so acetat, propionat in butirat. Te prek krvi potujejo do različnih organov in delujejo na receptorje v celicah, ki sodelujejo pri uravnavanju krvnega tlaka.
Polifenoli in fermentirana živila
Številna rastlinska živila, zlasti jagodičevje, čaj, kava, kakav in oljčno olje, so bogata s polifenoli. Te spojine ugodno vplivajo na sestavo in delovanje črevesne mikrobiote.
»Ko se polifenoli razgrajujejo v črevesju, nastajajo molekule, ki vplivajo na imunski in živčni sistem, zmanjšujejo vnetje in izboljšujejo delovanje krvnih žil,« navaja dr. Hu. Vse to dodatno prispeva k boljšemu nadzoru krvnega tlaka.
Zdravo mikrobioto lahko podprete tudi s fermentiranimi živili, kot so jogurt in kefir z živimi kulturami, kombuča brez dodanega sladkorja, naravno fermentirano kislo zelje, kimči, miso in tempeh.
Zakaj prehranska dopolnila niso rešitev?
Pri probiotičnih prehranskih dopolnilih dr. Hu svetuje previdnost. Ta niso strogo regulirana, količina živih bakterij pa se lahko med izdelki zelo razlikuje.
»Obstajajo omejeni dokazi, da nekatera dopolnila pomagajo pri določenih prebavnih težavah, ni pa dovolj dokazov, da bi preprečevala kronične bolezni, kot je hipertenzija. Namesto tega je pametneje vlagati v kakovostno prehrano, bogato z naravnimi prebiotiki in probiotiki,« poudarja.
Skrb za črevesje se torej začne na krožniku. Z majhnimi spremembami v vsakodnevni prehrani lahko naredite veliko ne le za prebavo, temveč tudi za zdravje srca in ožilja.
Vir: zdravlje.kurir.rs
