Neškodljive le na prvi pogled: 6 vsakdanjih navad, ki povečajo tveganje za demenco

8. 1. 2024
Deli
Na tveganje za demenco vplivajo tudi številne vsakodnevne navade, med katerimi je tudi premalo socialnega stika v živo. (foto: Profimedia)
Profimedia

Demenca je bolezensko stanje, ki ga pogosto povzroči Alzheimerjeva bolezen. Zanjo je značilna izguba spomina, presoje in drugih kognitivnih sposobnosti. 

Prizadene predvsem starejše od 65 let, ki potrebujejo dodatno oskrbo, vsakodnevno funkcionirajo.

Blair Steel, psihologinja v zdravilišču Carrara Treatment, Wellness & Spa pojasnujuje, da je med vzroki, zaradi katerih se poveča tveganje za demenco starost, družinska anamneza, zdravje srca in morebitne travmatske poškodbe možganov.

Poleg naštetih, pa imajo pomembno vlogo tudi življenjske navade, ki lahko povečajo tveganje.

Ne spreglejte:

Katere življenjske navade lahko povečajo tveganje za demenco?

Premalo gibanja

Za redno vadbo velja, da ne le izboljšuje dobro počutje, temveč zmanjšuje kognitivne motnje in tveganje za demenco, še zlasti, če se bližate 60. letu starosti. Dr. Steel pravi, da neaktivnost škoduje možganom. Tudi pri možganih je podobno kot pri krepitvi drugih telesnih mišic in sicer, če jih ne uporabljate, jih lahko izgubite.

Premajhna količina druženja

Socialna interakcija z drugimi ljudmi ima pomemben vidik tudi pri razvoju demence. Aktiven in družabno izpolnjujoč življenjski stik lahko ščiti pred demenco, zlasti v starosti.

Pri tem ima bistveno vlogo stik v živo in ne le socialna omrežja. »Veliko ur preživimo na družbenih omrežjih, vendar to verjetno ne spodbuja možganske izkušnje povezanosti v tolikšni meri kot osebno druženje,« poudarja Steelova.

Pomanjkanje spanja

Moteč spanec in demenca spadata med dve pomembni težavi starejših. Toda to so navadno zgolj posledice vzorcev spanja v zgodnejšem življenjskem obdobju, ki prispevajo k poznejšim težavam.

Pomanjkanje spanja ali težave s spancem lahko povečajo tveganje za demenco, saj premalo spanja močno vpliva na zdravje možganov. V izogib težavam s spanjem se izogibajte zaslonom in modri svetlobi vsaj pol ure pred spanjem.

Ponavljajoči se stres

Po podatkih Alzheimerjevega društva je tudi kronični stres povezan z demenco. Negativni učinki, ki se pojavljajo ob stresu, zlasti ponavljajočem stresu, lahko privedejo do upada kognitivnih sposobnosti zaradi dolgotrajnega povišanja kortizola, ki igra vlogo pri odzivu telesa na stres.

Stres lahko zmanjšate z zdravimi navadami, ki lahko vključujejo vadbo, ustvarjalne dejavnosti, meditacijo, branje, savno, preživljanje čas s prijatelji in podobnimi dejavnostmi, ki lahko pomagajo pri sprostitvi.

Pretiravanje z uživanjem alkohola

Obstaja tudi posebna vrsta demence, ki je povezana z alkoholno poškodbo možganov (ARBD). Nastane zaradi pretiranega pitja alkohola. Osebe s to vrsto demence imajo lahko težave z vsakdanjimi opravili kot so kuhanje obroka, pomnjenje stvari, razmišljanje in pogosto tudi težave s financami.

Nezdravo prehranjevanje

Tudi prehrana, ki vsebuje veliko zelo predelanih živil, poveča tveganje za demenco, kažejo raziskave. Čeprav ni potrebno, da je prehrana popolna se večino časa držite uravnoteženih in zdravih obrokov.

Omejite rdeče meso, sladkarije, sir, maslo ter hitro in ocvrto hrano. V svojo prehrano pa vključite prehrano, ki pripomore k zdravju možganov. Med drugim so to: jagodičevje, zelenolistna zelenjava, fižol, oreščki, ribe in zdrave maščobe, kot je oljčno olje.   

Vir: huffpost.com

Preverite še:

Bonus video: Urša Milavec o notranjem miru in ravnovesju

Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del