Depresija je več kot le globoka žalost. Je razpoloženjska motnja, ki močno vpliva na naše razpoloženje, misli, telo, čustva in vedenje. Resno lahko zmoti vsakodnevno funkcioniranje človeka, negativno vpliva na njegovo telesno in duševno zdravje in samopodobo.
Depresijo pogosto spremljajo občutki sramu, krivde, jeze in tesnobe. Depresijo je v večini primerov potrebno zdraviti z ustrezno terapijo. V veliki večini primerov je ozdravljiva, kar pa ne pomeni, da človek ne more ponovno zboleti. Pomembno je, da vemo, da se depresije ne da kar odmisliti in negativne misli nadomestiti s pozitivnimi. Lahko traja tedne, mesece, včasih pa tudi več let.
Strokovnjaki so mnenja, da na razvoj depresije vpliva preplet različnih dejavnikov. Nekateri so prepričani, da na razvoj depresije vplivajo izkušnje iz otroštva ali vplivi iz okolja. Znanstveno je dokazano, da obstaja močna povezava med depresijo in nenormalnimi količinami živčnih prenašalcev noradrenalina, serotonina in dopamina. Znano je, da ti živčni prenašalci igrajo pomembno vlogo pri občutenju zadovoljstva in razpoloženjih.
Poglejmo Majdino zgodbo
Majda živi urejeno družinsko življenje. Je poročena, z možem skrbita za dve hčerki. Živijo v hiši v idiličnem naselju, družbo jim dela zlata prinašalka. Družina je dobro situirana, Majda opisuje svoj zakon kot srečen, harmoničen in izpolnjujoč. Zelo uživa v preživljanju časa z obema deklicama. Majda je zaposlena v privatnem podjetju kot arhitektka. Na prvi pogled se zdi, da jo delo veseli in rada hodi v službo. Majda ima urejeno družinsko življenje in službo, ki ji omogoča rast in razvoj.
Zadnje čase pa Majda opaža, da se v družbi drugih ljudi pogosto ne počuti sproščeno in prijetno. Opazila je, da se v službi teže zbere, delo ji ne prinaša več toliko zadovoljstva. Čuti utrujenost, pogosto je brez volje in nerazpoložena.
Neko jutro pa se Majda zbudi ob zvokih budilke. Običajen delovni dan je, otroke je treba peljati v vrtec, čaka jo predstavitev pomembnega projekta v službi. A Majda bi najraje ostala v postelji. Najraje bi se pokrila z odejo čez glavo, da ne bi videla nikogar, slišala nikogar. Tako utrujena je. Utrujenost čuti po celem telesu. Ponoči je slabo spala, pravzaprav slabo spi že nekaj noči zapovrstjo. Pomisli na otroka in si zaželi, da se ji danes ne bi bilo treba ukvarjati z njima. Nato z rušilno močjo pride občutek krivde. Kakšna mama sem, da sta mi otroka odveč? Zares se pokrije z odejo čez glavo in za trenutek zadrži dih.
Kaj se je zgodilo z Majdo? Predano mamo, čudovito ženo, uspešno arhitektko?
Vzgoja in depresija
Majda je odraščala v družini, kjer so si redko izkazovali ljubezen. Kadar so ji starši izražali ljubezen, pa je bila ta vedno pogojena z njenimi dejanji. Če je prinesla domov dobro oceno ali pomila po tleh, je s tem pridobila naklonjenost staršev. Redko je dobila ljubezen in naklonjenost kar tako, običajno je za to morala izpolniti kak pogoj, ki so ji ga postavili starši.
Ko so jo starši kritizirali, so bili običajno zavračajoči in ignorantski, kritizirali so njeno osebnost in ne njenega vedenja. Majda se je že zgodaj naučila, kakšna mora biti, da bo kaj vredna in da ne bo nič vredna, če bo postala drugačna, oziroma takšna, kot želi biti.
Majdina prepričanja
Majdi so že v otroštvu vcepili prepričanje, da takšna kot je, ni dovolj dobra, da bi jo sprejeli in ljubili. Prepričana je, da mora za to, da bi jo drugi ljubili in sprejeli, izpolniti določene pogoje. Prepričana je, da mora biti predana, ljubeča in čudovita mama, vedno na razpolago svojemu možu in hkrati uspešna arhitektka.
Šele ko bo zadostila vsem tem pogojem, bo vredna ljubezni.
Majda si je zadala zelo težko breme, postajala je vedno bolj utrujena in nezadovoljna, saj v svetu, ki si ga je ustvarila, ni bilo prostora za njene potrebe in želje. Posledično je v službi popustila in ostala brez pomembnega projekta. Majda se je začela obtoževati in si govoriti »v ničemer nisem dobra« »vse sem pokvarila«. In ker uspeh na poklicnem področju vidi ko pogoj za pozitivno samovrednotenje, gre v svojem razmišljanju še dlje »v ničemer nisem dobra in zato nisem vredna, da bi me imel kdo rad«.
Simptomi depresije
Majda trpi za depresijo. Slabo se počuti v svoji koži, ker ne more več izpolnjevati pogoja, ki si ga je sama vsilila. In tako se ji je zgodilo da se je neko jutro zbudila in najraje nebi več vstala iz postelje.
Majda je izgubila interes in veselje za stvari, ki so jo včasih veselile, razmišlja negativno, občuti krivdo in se obtožuje. Pojavile so se težave s koncentracijo in odločanjem. Hitro jo kaj razdraži in jezo težko kontrolira. Pojavile so se težave s spanjem, težko zaspi in se pogosto zbuja. Je utrujena, boli jo celo telo. Vse opisane spremembe v mišljenju, občutenju, vedenju in telesu so značilne za ljudi z depresijo.
Simptomi depresije niso enaki pri vseh ljudeh, odvisni pa so tudi od težavnosti depresije.
Poleg simptomov, ki so izraženi pri Majdi, so značilni simptomi tudi občutki obupa, nemoči, nesmisla, prežemajoče žalosti, krivde in samoobtoževanja. Pogosto se umakne tudi želja po spolnosti. Nekateri ljudje z depresijo zanemarijo svoj zunanji videz in ne skrbijo niti za osnovno higieno, saj jim lahko že umivanje zob predstavlja neverjeten napor. Osebe s hudo depresijo lahko veliko spijo, njihova produktivnost strmo pade, včasih pa celo ne morejo vstati iz postelje.
Osebe s hudi depresivno motnjo vsakodnevno občutijo skrajni obup, nespečnost ali pa bi samo spali, občutne spremembe v apetitu (prenajedanje ali stradanje), občutijo močno nemoč, krivdo in se stalno obtožujejo, spremljajo pa jih tudi misli o samomoru.
Kako Majda lahko poskrbi zase?
Kaj lahko naredi Majda, da se bo počutila bolje? Kako naj se spopade z občutki krivde, samoobtoževanjem, negativnimi mislimi? Kako naj se zjutraj motivira, da ne bo s takšnim naporom vstajala iz postelje? Kako naj si v življenje povrne veselje?
Depresijo je mogoče uspešno zdraviti, običajno pa je najuspešnejša kombinacija psihoterapije in terapije z zdravili. Pri blagi ali srednje močni depresiji je lahko dovolj že psihoterapevtsko zdravljenje, pri hudi depresivni motnji pa največkrat ne gre brez jemanja zdravil.
Majda mora dobiti sporočilo, da depresija ni odraz človekova šibkost. Ne pozdravi se sama od sebe, ne da se je odmisliti. In čeprav je bilo o depresiji napisanega že veliko in se o njej veliko govori, pogosto ljudje, ki zbolijo, še vedno niso deležni razumevanja in podpore okolice. Pogosto slišijo »pa saj imamo vsi probleme in ne jamramo, se ne smilimo sami sebi. Potrudi se, da se boš boljše počutil«.
Ljudje pozabljamo, da je depresija bolezen, ki jo je potrebno zdraviti, tako kot vsako drugo.
Zdravljenje je pogosto dolgotrajno in zahteva od posameznika veliko mero motivacije in stalne borbe s samim sabo. Motivacijo za spremembo je osebi z depresijo namreč zelo težko najti in zato je vsak premik, vsaka sprememba v pozitivno smer, zanjo velika zmaga.
Majda mora dobiti sporočilo, da naj je na bo sram, ker trpi zaradi depresije.
Naj je ne bo strah stigme in naj spregovori o svojih težavah z bližnjimi. Čim prej naj poišče pomoč strokovnjaka. In zaveda naj se, da ni sama odgovorna za nastanek depresije in zato, ker ima depresijo, ni slab človek. Morda pa bo v procesu zdravljenja spoznala, da ji ni treba izpolnjevati pogojev, da bi bila človeško bitje, vredno ljubezni in spoštovanja.
Avtorica prispevka sem univerzitetna diplomirana sociologinja in specializantka integrativne relacijske psihoterapije Ana Debevec. Če bi se radi naročili na individualno psihoterapijo ali me kaj povprašali, lahko stopite v stik z mano preko moje spletne strani psihoterapija-kranj.si. Psihoterapijo izvajam v Kranju in v Ljubljani.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?