Zdravje obzobnih tkiv je zelo pomembno za zdravje celotnega telesa. Zdrave dlesni so svetlo rožnate barve, čvrste in ob dotiku ne zakrvavijo.
Na koži in sluznici imamo normalno bakterijsko floro. Obe imata to lastnost, da se luščita, zob pa te lastnosti nima, zato se lahko nanj pričvrstijo bakterije, ki ustvarijo mehko zobno oblogo oz. biofilm. Mehka obloga lahko mineralizira z minerali iz sline in gingivalne tekočine ter tako postane trda zobna obloga ali zobni kamen. Kadar zastajajo mehke ali trde zobne obloge na zobu ob robu dlesni, te posledično vodijo do vnetja obzobnih tkiv.
Gingivitis in parodontalna bolezen sta ena najbolj razširjenih kroničnih vnetij na svetu.
Ginigivitis je vnetje obzobnih tkiv in je omejeno samo na dlesni. Vnetje je reverzibilno, kar pomeni, da ko se odstrani vzrok vnetja, dlesni v roku petih do sedmih dni postanejo zdrave ter brez kakršnihkoli posledic, kot je npr. umik kostne podpore in umik dlesni. Vnete dlesni so rdeče do vijoličaste barve, so napihnjene in ob dotiku zakrvavijo. Zato je zelo pomembno, če opazimo krvavitev dlesni ob ščetkanju ali nitkanju, da obiščemo zobozdravnika.
Parodontalna bolezen ali parodontitis je vnetje obzobnih tkiv, ki je bolj kompleksno kot gingivitis, vnetje ni omejeno samo na dlesni. Parodontitis je ireverzibilno vnetje obzobnih tkiv. To pomeni, da ko se odstrani vzrok vnetja, posledice ostanejo in nivo kosti, ki obkroža zob, se ne izgradi v prvotno stanje.
Dlesni pri parodontirtisu so rdeče do vijoličaste barve, ob dotiku zakrvavijo, ob zobu se ustvarijo parodontalni žepki, na površini korenine zoba pod nivojem dlesni se običajno ustvarijo trde zobne obloge. Posledično pride do umika kostne podpore zoba, zato je zob manj usidran v kost in lahko postane majav. Če se parodontalna bolezen ne zdravi, lahko pride do izgube celotne kostne podpore zoba in zob izpade. Posledice parodontalne bolezni so spremenjena barva dlesni, napihnjenost dlesni, krvavitev ob dotiku, umik dlesni, majavost zob in lahko tudi sprememba položaja zob.
Nekateri dejavniki, kot so kajenje, stres, hormonske spremembe (tudi hormonska terapija, npr. kontracepcija), sladkorna bolezen ali diabetes, genetska nagnjenost, lahko poslabšajo stanje parodontalne bolezni. Parodontalna bolezen dokazano vpliva na celotno sistemsko zdravje, vpliva lahko na poslabšanje kardiovaskularnih bolezni, bolezni dihal, lahko poslabša sladkorno bolezen, pri nosečnicah pa nizko porodno težo novorojenčka ter predčasni porod.
Vnetje obzobnih tkiv se da omejiti, tako da redno hodimo k zobozdravniku. Ko zobozdravnik to stanje opazi, nas o tem seznani in poduči. Priporočljivo je vsaj enkrat letno izvesti higiensko fazo pri zobozdravniku ali ustnemu higieniku. To pomeni čiščenje mehkih in trdih zobnih oblog. Pri tem pa ne smemo pozabiti na temeljito čiščenje zob vsak dan, saj za svoje lastno zdravje lahko sami zelo veliko naredimo.
Veronika Debeljak, dr. dent. med.
Foto: Profimedia
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?