Shizofrenija je duševna motnja, za katero sta značilna razpad miselnih procesov in šibka čustvena odzivnost. Pogosti simptomi bolezni so med drugim blodnje, slušne halucinacije, neurejene misli, otopela čustva in pomanjkanje motivacije.
Bolniki lahko popolnoma izgubijo zmožnost pogovora in tvorbe stavkov, umikajo iz družbe, se zapustijo v oblačenju in osebni higieni ter izgubijo motivacijo in razsodnost. Prav tako imajo pogosto težave v delovnem in dolgoročnem spominu, v izvršilnih funkcijah in v hitrosti obdelave podatkov.
Motnja vpliva na sposobnost mišljenja bolnika, običajno pa prispeva tudi h kroničnim vedenjskim in čustvenim težavam. Ljudje s shizofrenijo imajo pogosto dodatne motnje, kot so huda depresija in anksiozne motnje. Povprečna pričakovana življenjska doba je pri shizofrenih osebah 12 do 15 let krajša kot pri osebah brez nje, kar je posledica povečanih zdravstvenih težav in zvišane verjetnosti za samomor.
Statistike o shizofreniji
Za shizofrenijo letno zboli med 30 in 50 ljudi na 100.000 ljudi. En odstotek svetovne populacije že boleha za to duševno boleznijo, v Sloveniji je takih bolnikov okoli 20.000. Shizofrenija je enako razširjena med obema spoloma in v vseh sociokulturnih okoljih, se pa pri moških pojavlja bolj zgodaj kot pri ženskah. Tako je vrh zbolevanja pri moških med 15. in 25. letom, pri ženskah pa med 25. in 35. letom. Med 30 do 50 odstotkov ljudi s shizofrenijo se motnje ne zaveda − svojega stanja ali zdravljenja zanj ne sprejemajo.
V Sloveniji je šest psihiatričnih bolnišnic, ki so zaradi zgodovinskih razlogov krajevno neenakomerno razporejene. Razlike so tudi v številu psihiatričnih ambulant po regijah in krajih, kjer se večja mesta lahko pohvalijo z dobro pokritostjo, medtem ko je pokritost slabša bolj odročnih območjih.
Terapevtski pristopi
Temelj zdravljenja shizofrenije so antipsihotična zdravila, ki predvsem zmanjšujejo dejavnost dopaminskih receptorjev. Pomembno dopolnilo zdravljenja sta tudi psihoterapija ter poklicna in socialna rehabilitacija. Zdravljenje shizofrenije je dolgotrajen, večletni proces.
Pri zdravljenju shizofrenije imajo zdravila pomembno in nenadomestljivo vlogo. Šele zdravila namreč omogočijo druge načine zdravljenja, kot sta psihoterapija in socioterapija. V Sloveniji so na voljo praktično vsa, tudi dražja zdravila za zdravljenje shizofrenije, ki so na voljo v svetu, dostopnost do njih pa je trenutno še zelo dobra.
Zgodovinski pregled
Zdravila za zdravljenje shizofrenije so bila odkrita po naključju, ko so iskali nova zdravila proti alergijam. Prvo zdravilo (klorpromazin) je bilo odkrito leta 1950 v Franciji, dve leti kasneje pa so se že pojavili prvi opisi klinične uporabe zdravila. V Sloveniji je bilo zdravilo prvič uporabljeno jeseni leta 1954.
Nova generacija zdravil, ki so enako učinkovita kot prejšnja, a jih bolniki lažje prenašajo, se je začela uporabljati leta 1990. Starejša zdravila tako spadajo v skupino klasičnih, tipičnih antipsihotikov, medtem ko novejša spadajo v skupino atipičnih antipsihotikov. Bolniki zdravila jemljejo v obliki tablet, kapsul in raztopin, injekcije pa uporabljajo takrat, ko gre za podaljšano uporabo zdravila.
Zdravilo za podaljšano uporabo se vbrizga v mišico, od koder se to počasi sprošča v telo več tednov. Tak način omogoča boljše sodelovanje pri zdravljenju in je udobnejši za bolnika, saj mu ni treba vsak dan jemati zdravila. V praksi se je pokazalo, da ta zdravila bolje ščitijo pred ponovitvami bolezni v primerjavi z vsakodnevnim jemanjem zdravil. Pomanjkljivost zdravila sta njegov način učivanja (z injekcijo), vsa zdravila pa tudi niso na voljo v tej obliki.
Več o prepoznavanju in zdravljenju shizofrenije sedaj lahko najdete na enem mestu. Strokovni nasveti za vse, ki so kakorkoli prizadeti zaradi shizofrenije bodo v pomoč pri soočanju z duševno motnjo in v podporo pri zdravljenju. Obiščite http://shizofrenija24x7.si
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?