Prvo pravilo! Nikoli ne recite: "Saj ni tako hudo"!
Vstala sem od mize in si šla v kuhinjo pripravit kavo. Ura je bila dve.
Tik preden sem vstala, je v moj e-poštni nabiralnik prispelo še nekaj sporočil. Za mano pa je bilo že precej naporno jutro.
Med pripravljanjem kave sem se z mislimi sprehodila po svojem urniku in seznamu opravil ter poskušala nanj vključiti novo prispele naloge. Do konca tedna, ko me čaka terensko delo, moram vse urediti. Začelo me je skrbeti in zgrabila me je panika – mi bo sploh uspelo. In kako.
Nato sem začela razmišljati o vsem, česar še nisem postorila. Tudi za kosilo nisem imela časa. In veliko dela me čaka po hiši. Bi morala danes na banko ali jutri? Do kdaj je poslovalnica sploh odprta?! Zakaj tega ne morem urediti v spletni banki?!?
Nenadoma nisem več zaznavala okolice in pozabila sem na kavo. Misli so brzele ... Kaj vse še moram narediti … In potem se je stemnilo. Ko sem prišla k sebi, sem ležala na kuhinjskih tleh. Tresla sem se, znojila, hitro dihala in jokala.
Ko se je zgodilo drugič, sem bila na obisku pri prijateljici.
Profimedia
Takrat mi je začelo razbijati srce, tresla sem se, hitro sem dihala, imela sem občutek, da se prostor krči.
Prijateljica je v paniki poklicala zdravnico. Po nekaj testih se je izkazalo, da sem povsem v redu. Le da nisem bila. Potem me je zdravnica vprašala: »Je za vami zelo stresno obdobje? Ste koga izgubili zaradi smrti?« Izkazalo se je, da so panični napadi so lahko tudi del procesa žalovanja.
Panični napadi so lahko zelo strašljivi
Po tem sem imela še vsaj štiri napade. Vsi so bili strašljivi, čeprav jih je po tem, ko veš, da gre za panični napad, lažje obvladati. Vedela sem, da moram umiriti dihanje, ostati mirna in občutek bo minil. Kar je seveda lažje reči kot storiti.
Panični napad je ponavadi sledil pospešenemu srčnemu utripu, ko sem bila denimo zaradi določene stvari oziroma situacije pod velikim stresom. Zato sem se morala najprej naučiti, kako obvladati takšne situacije.
Kako pomagati osebi, ki ima panični napad
Velko oseb ne ve, kaj storiti, ko ima druga oseba panični napad. Največkrat so tudi sami v paniki. Pogosto pa niti ne vedo, da gre za panični napad. Zgodilo se mi je, da so bili ljudje, ki so me v tistem trenutku obkrožali, prepričani, da me je kap.
Morda boste tudi vi kdaj naleteli na koga, ki bo imel panični napad. Morda bo to kdo od bližnjih. In zelo pomembno je, da veste, kaj v takem primeru storiti.
Preden nadaljujem, naj opozorim, da nisem strokovnjak na tem področju. Govorim iz lastnih izkušenj – gre le za splošne smernice. Vsak posameznik je namreč drugačen in pomoč je treba prilagoditi. Sicer pa vedno priporočam, da se o tem posvetujete tudi s strokovnjakom, še posebej, če imate ob sebi koga, ki takšne napade doživlja redno.
Ko ima oseba panični napad ...
Profimedia
1. Ostanite mirni
Zelo, zelo pomembno je, da ostanete mirni – če boste tudi sami panično motovili naokoli, to ne bo pomagalo. Ne pozabite, da lahko vedno pokličete pomoč, če jo potrebujete. Načeloma pa panični napadi niso nevarni in oseba potrebuje le nekoga ob sebi. Poskusite tudi preveriti, ali oseba razume, kaj se ji dogaja.
2. Ostanite ob osebi, ki ima panični napad
Panični napad se razvije nenadoma in lahko traja med 20 in 30 minut – vrh doseže v okviru 10 minut. Zato ne odidite po minuti ali dveh. Oseba, ki ima panični napad, potrebuje nekoga ob sebi – ves čas. Če nenadoma izginete, to lahko situacijo poslabša. To so resnično stresne minute – ki si jih resnično ne morete predstavljati (dokler tega ne doživite sami).
3. Bodite spodbujajoči in pomirjujoči
Ključnega pomena je tudi, da se z osebo, ki ima panični napad, pogovarjate – to bo zaposlilo njene misli in ji pomagalo umiriti dihanje. Povejte ji, da najverjetneje doživlja panični napad, občutki bodo močni, a niso ogrožajoči.
Nikakor pa ne smete zmanjševati pomembnosti občutkov, ki jih ta oseba doživlja.
Poskusite osebo spodbuditi k temu, da govori, kako se počuti. Ne predpostavljajte, kaj naj bi osebi pomagalo, direktno jo vprašajte. Povprašajte tudi o tem, kako ji lahko pomagate ali kaj želi, da naredite.
Če opazite, da spraševanje o občutkih povzroča še več stresa, potem lahko poskusite s povsem drugimi temami in pogovorom. O najljubših filmih, hišnih ljubljenčkih, knjigah, hobijih … Čemerkoli, kar bi lahko odvrnilo misli od razloga za panični napad.
4. Dihajte
Včasih lahko pride zaradi hiperventilacije do vrtoglavice in omotičnost ali drugih težav. V tem primeru lahko osebo spodbudite, da izvaja daljše vdihe in izdihe.
5. Po napadu preverite, kako se oseba počuti
Ko oseba doživi panični napad, se še dolgo po tem počuti utrujeno. Zdi pa se, da se oseba sicer počuti dobro. Toda kasneje kljub vsemu preverite, kako se oseba v resnici počuti. Pa tudi nekaj naslednjih dni. Opomnite jo tudi, da je res pogumna in da se lahko vedno obrne na vas, če potrebuje pogovor.
6. Lahko predlagate stvari, ki bi morda pomagale
Priporočila niso prepovedana, a naj ne bodo vsiljiva in ukazovalna. Osebo vprašajte, ali ve, na koga vse se lahko obrne, lahko ji ponudite tudi nekaj predlogov. Če vas resnično skrbi, ker gre za ponavljajoče napade, jo spodbudite, da se pogovori z ustreznim zdravstvenim strokovnjakom. Sporočite ji tudi, da obstajajo učinkoviti viri pomoči in terapije.
Kam po pomoč?
Prvi vir strokovne pomoči je osebni zdravnik.
Če je stiska huda in osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete na dežurnega zdravnika ali ambulanto ali pokličete reševalno službo.
Druge oblike pomoči in podpora:
- 01 520 99 00 – klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro)
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik delujeta 24 ur na dan: 116 123. Klic je brezplačen.
- 031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)
- 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
- Prav tako so na voljo brezplačna svetovanja v Psiholoških svetovalnicah Posvet po celi Sloveniji: 031 704 707, info@posvet.org