Količino zaužitega sadja in zelenjave je treba bistveno povečati: dnevno zaužijmo vsaj pet različnih vrst sadja in zelenjave.
Inštitut za nutricionistiko je v začetku januarja 2015 pripravil javno predstavitev za medije, koliko vitaminov sploh vsebujeta sadje in zelenjava ter kako pogosto ju Slovenci uživamo. Poglejmo, kaj pravijo strokovnjaki.
Sadje in zelenjava sta odlična vira prehranske vlaknine, vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih snovi, zaradi česar predstavljata nepogrešljiv sestavni del pestre in uravnotežene prehrane, vendar ju Slovenci zaužijemo bistveno premalo. V zadnjih desetih letih je opazen tudi značilen trend upadanja uživanja, zlasti zelenjave.
Po priporočilih bi bilo treba dnevno zaužiti vsaj 400 g sadja in zelenjave, od tega tri obroke zelenjave in dva obroka sadja. Pri tem je pomembna tudi pestrost, zato priporočamo vsakodnevno zaužitje več različnih vrst sadja in zelenjave. Za enostavnejšo promocijo teh priporočil se je v Evropi že pred leti začela iniciativa 5 na dan. Številne raziskave so namreč pokazale, da je uživanje večjih količin sadja in zelenjave varovalni dejavnik pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, predvsem boleznimi srca in ožilja, diabetesom tipa 2 in nekaterimi vrstami raka.
Raziskovalci po vsem svetu preučujejo vlogo sadja in zelenjave na zdravje ljudi. Znano je, da prehrana v mediteranskih državah vsebuje veliko sadja in zelenjave ter da so kronične bolezni v teh državah bistveno manj pogoste kot v drugih razvitih državah. Prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, telesu ponuja raznovrstna hranila in s tem podpira naše zdravje. Neprimerna prehrana in življenjski slog sta tudi ključna dejavnika, povezana s številnimi boleznimi sodobnega časa, vključno z boleznimi srca in ožilja, diabetesom tipa 2 ter nekaterimi vrstami raka. Mnogo vitaminov, mineralov, vlaknin in drugih sestavin, pomembnih za naše zdravje, v največji količini najdemo prav v sadju in zelenjavi.
Oktobra 2014 je Inštitut za nutricionistiko na reprezentativnem vzorcu odraslih izvedel raziskavo, v okviru katere so preverjali pogostost uživanja sadja in zelenjave. V raziskavo so bili vključeni odrasli prebivalci Slovenije, stari med 18 in 60 let. Struktura vzorca je bila reprezentativna glede na starost in spol.
Krista Miklavec: "Rezultati raziskave so pokazali, da le polovica anketirancev uživa sadje ali zelenjavo vsaj enkrat dnevno. Moški tako sadje kot zelenjavo uživajo manj pogosto kot ženske. Medtem ko je bil delež žensk, ki sadje uživajo vsaj enkrat dnevno 63 %, je bil ta delež pri moških le 45 %. Zaznali smo tudi pomembne razlike med skupinami glede na starost in izobrazbo, pri čemer je očiten trend nekoliko večje pogostosti uživanja sadja in zelenjave pri bolj izobraženih in starejših."
Z vidika javnega zdravja so rezultati zaskrbljujoči.
Doc. dr. Igor Pravst: "Premalo se zavedamo zlasti vloge zelenjave v zdravi prehrani. V nasprotju s splošnim prepričanjem je zelenjava lahko še mnogo boljši vir vitaminov in mineralov kot sadje. Tako na primer 100 gramov sveže zelene paprike vsebuje skoraj 200 mg vitamina C, trikrat več od limon, pomaranč in drugih agrumov. V vsakem primeru je treba v Sloveniji tako pogostost kot količino zaužitega sadja, zlasti pa zelenjave, precej povečati. Velik korak naprej bo, če bomo sveže sadje in zelenjavo začeli uvajati kot zdrav (med)obrok. Gre namreč za prvovrsten nadomestek različnim nezdravim prigrizkom."
Kombiniranje različnih barv sadja in zelenjave
Kombiniranje različnih barv sadja in zelenjave potrošniku pomaga, da izbere takšno kombinacijo sadja in zelenjave, da mu ta zagotavlja potrebna hranila in druge snovi, ki jih telo potrebuje za svoje delovanje.
Zanimivo je, da so mnoge koristne snovi v sadju in zelenjavi pogosto obarvane in tako zaslužne tudi za različno obarvanost sadežev.
Tako na primer oranžni plodovi (npr. korenje, mango, buče) pogosto vsebujejo različne karotenoide, tudi beta-karoten, iz katerega se v telesu tvori vitamin A, dobro znan zaradi svoje vloge pri ohranjanju vida in številnih drugih funkcij. Med karotenoide spada tudi rdeče barvilo likopen, ki je značilno za paradižnik. Nasprotno grozdje in jagodičevje vsebuje različne antocianine, ki jih zaradi njihove varovalne vloge pred oksidacijo uvrščamo med antioksidante. Vsi ti primeri kažejo, da imajo različno obarvani sadeži zelo različno sestavo in da jih je v okviru prehrane smotrno kombinirati ter s tem doseči optimalne varovalne učinke.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?