Migrena je pogost nevrološki sindrom. Ozdraviti je žal ni mogoče, lahko pa ob pomoči zdravnika lajšamo simptome in zmanjšujemo pogostost ter težavnost migren.
Kaže se kot ponavljajoči se zmeren do hud enostranski ali obojestranski utripajoči glavobol, ki traja nekaj ur do nekaj dni. Lahko ga spremljajo slabost z bruhanjem ali brez njega, preobčutljivost za svetlobo (fotofobija) in zvok (fonofobija), ki se poslabša med izvajanjem običajne telesne dejavnosti.
Pred glavobolom se pri 25 odstotkih ljudi, ki trpijo za migreno, pojavijo prehodni žariščni nevrološki simptomi, vključno z vidnimi motnjami, enostranskimi parestezijami, motnjami govora in drugimi motoričnimi motnjami.
Najpogostejše oblike migrene
Najpogostejši obliki st:
- migrena brez avre in
- migrena z avro.
Pri nekaterih bolnikih se časovno ločeno pojavljata obe obliki migrenskega glavobola. Večina ljudi ima migreno brez avre, delež migrene z avro je 20 do 40 odstotkov vseh migrenskih glavobolov.
Prav poseben tip migrene je menstrualni migrenski glavobol, ki se pri nekaterih ženskah pojavi med prvim dnem pred pričetkom in do štiri dni po začetku menstrualne krvavitve.
Pri pravi menstrualni migreni se napad migrene nikoli ne pojavi v drugem obdobju mesečnega cikla, takšno obliko ima le 14 odstotkov žensk. Pri 60 % žensk z migreno, povezano z menstruacijo, pa se napadi migrene pojavljajo med menstruacijo in tudi v drugih delih mesečnega cikla.
K migrenskim glavobolom sodijo še nekatere redke oblike migrene, denimo oftalmoplegična, kjer se pojavi ohromelost očesnih mišic, ali pa bazilarna migrena, ki se kaže kot vrtoglavica, bruhanje, dvojne slike ali ohromelost udov.
Kaj je avra?
Avra so senzorni simptomi, ki se pri migreni z avro ponavadi pojavijo 10 do 30 minut pred glavobolom.
Avre so najpogosteje vidne, kar pomeni, da gre za bliskanje, cikcak črte, svetleče strele, svetle pikice, lahko so tudi take avre, da bolnik vidi temne lise, pri nekaterih avrah pa izpade polovica ali tretjina vidnega polja.
Bolniki imajo lahko občutek, kot da gledajo skozi vodo, in imajo megleno sliko. Lahko vidijo povečane ali pomanjšane osebe. To so vidne avre, so pa še druge vrste avr.
Pri senzoričnih gre za motnje občutka, ko ima bolnik na primer po eni strani telesa mravljinčenja ali slabše čuti na dotik. Lahko se pojavi motnja govora ali pa bolnik sploh ne more spregovoriti ali ne more poimenovati predmeta, čeprav ga pozna. Lahko gre tudi za motorične avre, ki po eni strani ohromijo. Poznamo še kognitivne avre – pri teh so bolniki zmedeni, dezorientirani. Te so silno redke.
Vzrok, dednost in pogostost migren
Nastanek migrene ni docela pojasnjen. Obstaja teorija o njenem nastanku, vendar dejstvo je, da je pravi razlog nastanka migrene še vedno neznan.
Migrena je lahko je tudi dedne narave. Pri štirih od petih oseb, ki trpijo za migreno, je ta prisotna tudi pri drugih družinskih članih. Če za migreno trpi eden od staršev, ima otrok 50 odstotkov možnost za razvoj migrene. Če za migreno trpita oče in mati, tveganje naraste na 75 odstotkov.
V Sloveniji ima približno 12 odstotkov ljudi migreno. Večinoma se pojavlja med 20. in 50. letom starosti. Pri ženskah je migrena približno trikrat pogostejša kot pri moških.
Kaj lahko sproži migreno?
Sprožilni dejavniki za napad migrene so lahko:
- zunanji (vremenske spremembe, svetloba, hrup, močne dišave),
- fiziološki (nezadostno spanje, telesni napor, določena vrsta jedi in pijače) in
- psihološki (tesnoba, skrb, žalost, strah).
Tud stres je lahko eden od številnih sprožilnih dejavnikov migrene, vendar sam po sebi ne povzroči migrenskega napada. Za razvoj napada morate biti dovzetni (predisponirani) za migreno.
Kako vemo, da imamo migreno?
Bolečina, ki je povezana z migrenskimi glavoboli, je ponavadi:
- razbijajoča in utripajoča (pulzirajoča) bolečina,
- pogosto, ne pa vedno, se pojavi na eni strani glave, pojavi se lahko v kateremkoli delu glave, navadno pa v predelu senc.
Spremljajo jo tudi tile simptomi:
- preobčutljivost za svetlobo, zvok, vonj ali gibanje,
- slabost in bruhanje,
- oteženo opravljanje vsakdanjih dnevnih dejavnosti.
Treba se je posvetovati z zdravnikom, ali so simptomi lahko posledica migrene in ali je potrebna nadaljnja obravnava pri specialistu.
Na voljo so tudi vprašalniki za samoocenjevanje, ki niso namenjeni diagnosticiranju migrene, končno diagnozo lahko namreč potrdi le zdravnik ob upoštevanju anamneze, kliničnega statusa in po potrebi dodatnih diagnostičnih preiskav, na podlagi upoštevanja standardnih diagnostičnih meril.
Vsakdo z migreno naj vodi dnevnik glavobolov.
Kako se migrena razlikuje od drugih glavobolov?
Migreno spremlja napad blagega do hudega glavobola. Drugače od drugih hudih glavobolov se pri migreni lahko pojavijo tudi drugi simptomi, ki trajajo od nekaj ur do tri dni.
Kaj lahko naredimo, da preprečimo nastanek migrene?
Najboljša preventiva pri preprečevanju nastanka migren je, da ugotovimo, kaj jih sproži, in nato odstranimo ali omejimo sprožilce.
Kako zdravimo migreno?
Migrene ni mogoče ozdraviti, lahko pa ob pomoči zdravnika lajšamo simptome in zmanjšujemo pogostost ter težavnost migren. Za optimalen učinek zdravljenja morata zdravnik in bolnik skupaj izdelati načrt zdravljenja.
Na pogostost migren lahko vpliva tudi življenjski slog, zato je koristno urediti higieno spanja, uživati redno in zdravo hrano, piti dovolj tekočine, omejiti uživanje alkohola in kave, prenehati ali omejiti kajenje, redno izvajati telesno vadbo in naučiti se obvladovati stres.
Zdravljenje migren z zdravili temelji na lajšanju težav in zmanjševanju pogostosti migrene.
Pri zdravljenju migrenskega napada z zdravili uporabljamo specifična in nespecifična protimigrenska zdravila. Specifična so triptani in ergotamini, slednje zaradi neželenih učinkov odsvetujejo.
Od nespecifičnih protimigrenskih zdravil uporabljamo enostavne analgetike in nesteroidna protivnetna protibolečinska zdravila, dodamo lahko tudi zdravila proti slabosti in bruhanju.
Preventivno zdravljenje z zdravili se priporoča, kadar migrena bolnika onesposablja v vsakdanjem življenju kljub zdravljenju akutnih napadov migrene in kadar želimo z zdravljenjem zmanjšati število migrenskih napadov in čezmerno jemanje protibolečinskih zdravil. S tem želimo preprečiti glavobol zaradi čezmernega uživanja protibolečinskih zdravil.
Zdravil se ne sme jemati brez posveta z zdravnikom, ker nekatera povzročajo resne stranske učinke in se ne smejo uživati med nosečnostjo, pri ishemičnih srčnih boleznih in okvarah perifernega žilja.
Kdaj je treba ukrepati?
Takoj, ko se pojavi močan glavobol, je treba ukrepati in se posvetovati z zdravnikom. Zgodnje ukrepanje lahko prepreči, da bi migrena močno napredovala in človeka onesposobila.
Dr. Žiga Žigman
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?