Če ste med tistimi, ki ravno ne prisegajo na cepljenja in si radi pomagate tudi z naravnimi sredstvi, je današnji prispevek ravno pravšnji za vas.
Na srečo obstaja kar nekaj naravnih alternativ, kako si pomagati med prehladom in gripo: od optimalnega vnosa vitamina D in cinka do živil, ki izboljšujejo naš imunski sistem, itd.
Morda je za začetek pomembno razumeti, zakaj pravzaprav zbolimo.
To je odvisno od našega imunskega sistema. V stiku z virusi smo namreč skoraj vsi, a vendarle vsi ne zbolimo. Če naš imunski sistem deluje dobro, bo ob stiku z nadležnimi virusi te uničil brez večjega problema in ne bomo zboleli. Če pa imamo načet imunski sistem, je zgodba lahko drugačna in lahko kaj hitro tudi zbolimo.
Na imunski sistem pa lahko precej vplivajo naše neprimerne življenjske navade:
1. Prekomerno uživanje sladkorja in žit
Sladkor lahko zelo vpliva na naš imunski sistem. Med drugim namreč spravlja iz ravnovesja našo črevesno floro. Sladkor je namreč gojišče različnih patogenih bakterij, kvasovk in gliv, ki kaj hitro lahko zelo negativno vplivajo na naš imunski sistem.
Če dodamo še to, da je v naših prebavilih približno 70 odstotkov našega imunskega sistema, je takoj jasno, da je zelo pomembno, da močno omejimo vnos sladkorja.
2. Pomanjkanje vitamina D
Raziskave so pokazala, da so ljudje z nižjimi ravnmi vitamina D bolj podvrženi različnim prehladom in gripi. Tveganje pa se še poveča pri ljudeh s kroničnimi dihalnimi obolenji (npr. astma). Zato je zelo pomembno, da smo čim več na svežem zraku in ujamemo čim več sončnih žarkov.
3. Pomanjkanje spanja
Če vam primanjkuje spanja, obstaja večja verjetnost, da boste bolj dovzetni za različne viruse. Naš imunski sistem najbolje deluje, ko smo dovolj naspani. Tudi ko zbolimo, bodimo pozorni na to, da dovolj spimo. Več kot bomo dobili potrebnega spanca, hitreje se bomo pozdravili.
4. Pomanjkanje fizične aktivnosti
Redna telesna vadba je ključna, da izboljšamo svojo naravno obrambo. Raziskave so pokazale, da si z redno, zmerno vadbo izboljšamo imunski sistem in si s tem zmanjšujemo tveganje za različna dihalna obolenja.
V neki raziskavi je bilo dognano, da so si ljudje, ki so redno vadili (pet ali več dni na teden), znižali možnost, da se bodo prehladili, skoraj za 50 odstotkov. Če pa so se prehladili, so bili simptomi prehlada precej blažji kot v skupini ljudi, ki niso bili fizično aktivni.
5. Stres
Tudi čustveni stresi lahko pripomorejo k temu, da smo bolj dovzetni za različna prehladna obolenja. Zato je zelo pomembno, da poiščemo primerne načine, kako se spopadati z dnevnim stresom.
Strokovnjaki priporočajo, da ko začutimo, da se nas loteva prehlad, nemudoma iz svoje prehrane umaknemo sladkor in vso predelano hrano, saj takšna hrana lahko šibi naš imunski sistem.
Poskrbeti moramo tudi, da popijemo dovolj vode. Voda je namreč zelo pomembna za pravilno delovanje našega organizma, pomagala pa bo tudi k hitrejšemu razstrupljanju.
Za čim bolj učinkovito prehransko podporo v jedilnik vključimo:
- Čim več ekološko pridelanega sadja in zelenjave.
- Fermentirano hrano (npr. kislo zelje in repa, kefir ipd.)
- Vitamin C - ta je zelo močan antioksidant, zato pojejmo čim več živil, bogatih s tem vitaminom (kivi, papaja, pomaranče in limone, jagode, paprika, zelenolistna zelenjava, brokoli, cvetača, brstični ohrovt)
- Česen (surovi)
- Kurkumo, origano, cimet in ingver
- Kokosovo maščobo
- Propolis
- Vitamin D
- Cink - ugotovili so, da cinkovi dodatki, če jih začnemo uživati že prvi dan, ko se pojavijo simptomi prehlada, lahko pomagajo skrajšati prehlad za 24 ur. Pomembno pa je poudariti, da zaradi stranskih učinkov s cinkom ne gre pretiravati in ga uporabimo res v akutnih situacijah (ne preventivno), in še to največ 50 mg na dan.
Ne nazadnje velja poudariti, da si moramo med boleznijo privoščiti tudi čim več spanja in počitka. Ravno tako pa nam bosta dobro dela svež zrak in v določenih primerih lahka telesna vadba (npr. raztezne vaje).
Karla Klander, svetovalka za zdravo prehrano, hujšanje in zdrav življenjski slog, certificirana nutricistka; www.karlaklander.com