Sončne opekline! Prezgodnje staranje in gubanje kože! Kožni rak! In še in še! Že res, ampak ali boste zato vrgli puško v koruzo, si poveznili na glavo čepico in vse poletje žalovali pod senčnikom?
Ah, ne! Recite raje: »Sonce, čudovito vreme, morje, KONČNO! «
Podučite se o osnovni zaščiti pred soncem in spoznajte, katere dobre strani sončenje vendarle ima.
Nedvomno je, da sončni žarki pripomorejo k boljšemu počutju, omogočajo presnovo vitamina D in tako preprečujejo rahitis, z žarki UVA in UVB nekaterih valovnih dolžin pa celo zdravijo nekatere kožne bolezni, kot so luskavica in akne. Kot pribito pa drži tudi, da zaradi tanjšanja zaščitnega ozonskega plašča vedno več UV-žarkov prodre do zemeljskega površja in s tem tudi do naše kože.
Dermatologi opozarjajo, da pretirano izpostavljanje tako naravnemu kot tudi umetnemu sevanju UV-žarkov lahko povzroči številne poškodbe kože. Te so lahko vidne takoj (rdečine, opekline) ali šele čez leta (kožni rak).
Sončni žarki
Zemljino površino doseže le del elektromagnetnega sevanja, ki mu pravimo sončni žarki. Za nas so najpomembnejši nevidni ultravijolični žarki skupin B (UVB) in A (UVA). Oboji so v večjih količinah za kožo zelo škodljivi.
Žarke UVB lahko imenujemo tudi »žgoče« sončne žarke, saj so glavni povzročitelji rdečine (sončnih opeklin), ki ji sledi rahla pigmentacija. Pomembno vlogo pa jim pripisujejo tudi pri razvoju vseh vrst kožnega raka. Žarki UVB v nasprotju z UVA ne prodirajo skozi okensko steklo.
Slednji poškodujejo celice globljih plasti kože, povzročajo prezgodnje staranje kože in razvoj opeklin, ki jim sledi močnejša pigmentacija. Vsa obolenja kože, ki so etiološko povezana s sončno svetlobo, imenujemo fotodermatoze.
Kožne bolezni, povezane s soncem
Sonce je z boleznimi kože povezano na različne načine. Lahko je neposredni vzrok za kožne bolezni (fotodermatoze) ali pa bolezen poslabša. Denimo, da ste dermatološki bolnik in imate lupusni eritematosus. V takem primeru se z izpostavljanjem sončni svetlobi bolezen poslabša.
Tretja možnost delovanja sončnih žarkov na kožo pa je ugodnejša, saj zmerno sončenje ublaži nekatere kožne bolezni (npr. luskavico) in ga bolnikom celo priporočajo. Če opažate kakršnekoli spremembe na koži, se, preden greste na sonce, obvezno posvetujte z dermatologom!
Koža si vse zapomni in ničesar ne odpusti!
So vam te besede znane? Najbrž ste jih večkrat slišali v zvezi z ženskami. Ampak te se z ustreznimi prijemi dajo omehčati. Pri koži pa jih žal (še) ni!
K sreči ima naša koža izjemno samoobnovitveno sposobnost in tako se večina manjših poškodb na njej popravi. Vendar pozor! Učinek UV-žarkov na kožo je kumulativen, kar s preprostimi besedami pomeni, da si koža vse zapomni in ničesar ne odpusti.
Zato je nujno, da si kožo zaščitimo že v zgodnjem otroštvu. Znano je namreč, da človek do 18. leta starosti prejme 80 odstotkov vse količine sončnega sevanja, ki mu je izpostavljen v življenju.
Močne in pogoste sončne opekline v otroštvu strokovnjaki povezujejo s prezgodnjim staranjem kože ter z razvojem vseh oblik kožnega raka v poznejših letih. Porjavelost kože, ki je pri nas še vedno tako zelo zaželena, zlasti med predstavnicami nežnejšega spola, ni pravzaprav nič drugega kot obramba kože pred nadaljnjimi poškodbami.
Katera snov ali proces pa sploh omogoča, da porjavimo? Pod vplivom UV-žarkov tvorijo pigmentne celice (melanociti) v zgornji plasti kože več kožnega pigmenta melanina, ki povzroča porjavelost.
Katere so najpogostejše poškodbe kože?
Sončna opeklina
je akutni vnetni odgovor kože na pretirano izpostavljanje sončnim žarkom. Za nastanek opekline so praktičnega pomena le žarki UVB. Rdečina se razvije po 8 do 24 urah in izzveni po 72 do 120 urah. Blage opekline le srbijo ali bolijo, pri hudih pa se lahko razvijejo celo mehurji, mrzlica, povišana telesna temperatura, glavobol in oslabelost.
Prva pomoč: hladni obkladki, nevtralna hladilna mazila, pitje tekočin (najbolje vode, ne alkohola), predvsem pa izogibanje soncu, dokler se koža ne pomiri.
Prezgodnje staranje kože
zaradi sončnih žarkov je posledica dolgoletnega izpostavljanja soncu. Kako velike in nevarne bodo spremembe na vaši koži, je odvisno od skupnega odmerka sončnega obsevanja v življenju. Koža se stanjša, naguba in razbarva.
Na srečo so tovrstne poškodbe kože pri moških videti nekoliko bolj šarmantne kot pri ženskah. V zmernih količinah, seveda! Na enak način se razvijejo tudi rjavkaste lise na koži obraza, hrbtiščih rok in hrbtu, to so starostne pege.
Prva pomoč: edina resnično učinkovita je ustrezna zaščita kože že od najzgodnejšega otroštva. Zdravljenje že prizadete kože z nekaterimi zdravili ali dermatološkimi posegi pa ne daje vidnejših rezultatov.
Alergijski izpuščaj kože
je lahko posledica preobčutljivosti za sončne žarke ali za snovi, ki jih vsebujejo zaščitna sredstva (dišave, nekatera zdravila).
Prva pomoč: izogibajte se soncu, zamenjajte zdravilo, dišave, kreme in druge preparate ter si ustrezno zdravite opeklino.
Solarne keratoze
so hrapave oroženele spremembe rdečkaste barve, ki se najpogosteje pojavijo na čelu, licih, temenu, nosu in hrbtiščih rok. Nastanejo po dolgoletnem nepravilnem izpostavljanju soncu.
Prva pomoč: spremembe je treba odstraniti, saj so lahko izhodišče za poznejše rakave spremembe.
Skvamozni karcinom
Iz solarne keratoze se lahko razvije skvamozni karcinom, ki se najpogosteje pojavlja na ustnicah, v ustih, na obrazu in ušesih.
Prva pomoč: čim prej je treba odkriti spremembe in jih odstraniti.
Maligni melanom
ali črni kožni rak je najnevarnejši od vseh oblik kožnega raka, pojavlja se navadno po 50. letu starosti. Razvije se lahko na novo ali iz že prej obstoječega znamenja. Kako ga prepoznate? Neenakomerno obarvano, nesimetrično, privzdignjeno znamenje na koži, ki ima neostre robove, srbi, se rosi in krvavi, pomeni ALARM! Največkrat se razvije na nogah in zgornjem delu hrbta in prsnega koša. Zelo hitro povzroča zasevke v okoliških bezgavkah in oddaljenih organih, kar vas lahko pokoplje.
Prva pomoč: čim prej je treba odkriti sumljive spremembe in obiskati zdravnika. Zdravljenje je navadno operativno.
Bazalnocelični karcinom
je majhna lesketajoča se bunkica kožne barve, ki počasi raste in lahko močno poškoduje okoliška tkiva. Največkrat ga najdemo na odkritih delih telesa.
Prva pomoč: pravočasno je treba odkriti spremembe in jih odstraniti.
Kakšno obliko in kako močno zaščito pred soncem moramo uporabiti in kdaj?
Ali se moramo vsakič, ko pomolimo nos skozi okno v sončen dan, od glave do pet prekriti s sredstvi za zaščito pred soncem? Brez pretiravanja, prosim! Previdnost je vsekakor na prvem mestu, toda ne vedite se paranoično.
Nikar tudi ne mislite, da boste na plaži ali ob bazenu videti kot kakšen mehkužec, če boste vzeli v roko kremo z zaščitnim faktorjem in se začeli mazati. Nasprotno! Videti boste izredno ozaveščen in samozavesten moški, ki ve, kako poskrbeti zase! Kako se torej pravilno lotiti zadeve?
Pravilo št. 1: zaščitno sredstvo je treba nanesti na kožo vsaj 20 minut pred izpostavljanjem soncu. Tako daste uporabljenemu preparatu zadosti časa, da začne na vaši koži ustrezno učinkovati.
Pravilo št. 2: zaščito je treba obnoviti vsaki 2 uri, še posebej pa po kopanju, umivanju, potenju ali brisanju z brisačo. Tudi sredstva, ki so obstojna v vodi, po stiku z vodo izgubijo del moči.
Pravilo št. 3: uporabite sredstvo s primerno visokim zaščitnim faktorjem. Najprej ugotovite, kateri tip kože imate. Če je vaša koža zelo občutljiva za sončne žarke (tip I ali II), uporabljajte sredstvo z najvišjim zaščitnim faktorjem (več kot 15), prav tako tudi prve dni sončenja ne glede na tip kože. Splošno vodilo je: za povprečno občutljiv tip kože (tip III ali IV) je namenjen preparat z zaščitnim faktorjem 15, za zelo občutljiv tip in za najobčutljivejše dele telesa pa višji od 15.
Zaščitna sredstva so namreč razvrščena po moči delovanja, kar je na embalaži označeno s kratico SPF (ang. sun protection factor) oziroma slovensko s SZF (sončni zaščitni faktor). SPF pomeni, kolikšna je sposobnost določenega sredstva, da ustavi, vsrka ali razprši UV-žarke določenih valovnih dolžin.
Na prodajnih policah lahko najdete preparate s SPF v razponu od 2 do 60, sicer pa se delijo na izdelke z nizko (SPF od 2 do 12), srednjo (od12 do 30) in visoko (nad 30) stopnjo zaščite. In kaj torej praktično pomeni številka za SPF?
Pove vam, kako dolgo lahko ostanete izpostavljeni soncu, ne da bi vas pri tem opeklo, seveda če uporabljate sredstvo z določenim zaščitnim faktorjem. Če vas na primer sonce nezaščitene običajno opeče po 10 minutah, vam SPF 15 omogoča, da ste lahko izpostavljeni soncu 15-krat dlje časa (torej dve uri in pol), ne da bi vas opeklo.
Zaščitna sredstva so na voljo v obliki krem, razpršil, losjonov, olj, mazil, gelov in stikov. Izbira oblike sredstva je seveda vaša stvar, treba pa je upoštevati, da olja navadno vsebujejo nižje zaščitne faktorje kot kreme in losjoni. Stiki so navadno namenjeni zaščiti občutljivih delov telesa, geli pa so manj mastni in zato zlahka odstranljivi z vodo ali brisačo ter primernejši za aknavo kožo. Jih je pa zato treba pogosteje nanašati.
Veliko sredstev za zaščito pred soncem vsebuje snov PABA (para-aminobenzojska kislina) in njene estre. Nekateri ljudje so na te snovi preobčutljivi. Alternativa so izdelki, ki vsebujejo cinamate in salicilate za zaščito pred žarki UVB ter benzofenone, titanijev in cinkov oksid ipd. za zaščito pred žarki UVA.
Pravilo št. 4: pozor pri najobčutljivejših delih telesa! To so ustnice, obraz, nos, ušesa, roke in hrbtišča dlani. Ti deli zahtevajo pri nanašanju zaščitnih sredstev posebno pozornost in natančnost ter uporabo sredstva s SPF več kot 15!
Pravilo št. 5: uporabite širokospektralna (t. i. sunblock) zaščitna sredstva, ki vas bodo sočasno ščitila pred žarki UVB in UVA. Tako boste svojo kožo zaščitili pred opeklinami in preprečili ali vsaj upočasnili razvoj poznejših kožnih sprememb.
Pravilo št. 6: preparate z višjimi zaščitnimi faktorji uporabljajte zlasti v bližini površin, ki močno odsevajo svetlobo, npr. pesek, voda, sneg.
Pravilo št. 7: nikar ne mislite, se ste v senci pod palmo, borovcem ali senčnikom varni pred soncem. Tudi skoznje prodirajo sončni žarki ali pa vas dosežejo, ko se odbijejo od drugih površin, zato tudi tod uporabite primerno zaščito.
Morda še ne veste, a bi morali vedeti!
Zaščitna sredstva sama po sebi niso dovolj za preprečevanje blažjih ali hujših sprememb na koži, so pa obvezen sestavni del vseh zaščitnih ukrepov!
Sredstvo z zaščitnim faktorjem je učinkovito le, če ga nanesete v zadostnih količinah. Kadar ste v kopalkah, bi si praviloma morali v kožo vtreti približno četrtino vsebine v embalaži. V enem dnevu bi tako morali za zaščito vsega telesa porabiti celo stekleničko ali tubo. Če nanesete premalo kreme s SPF 15, ta deluje le s tretjinsko močjo, torej kot faktor 5.
Stopnja zaščite ne narašča premo sorazmerno z zaščitnim faktorjem. SPF 2 na primer vsrka približno 50 odstotkov UV-žarkov, SPF 4 vsrka 75 odstotkov, SPF 8 vsrka 88 odstotkov, SPF 15 vsrka 93 odstotkov, SPF 30 vsrka 97 odstotkov, SPF 45 pa 98 odstotkov.
Nikar ne hranite kreme za sončenje, ki ste jo kupili letos, še za naslednje poletje. Zaščitni faktor se namreč po letu dni prepolovi, pa tudi sicer ima večina tovrstnih izdelkov rok trajanja le eno leto. Zato preverite, kdaj je bil preparat izdelan, in ga ne uporabljajte, če vam v kopalnici stoji že od prejšnjega poletja.
Kar 80 odstotkov UV-žarkov prodira tudi skozi meglo, oblake in smog. Zato ni dovolj, če uporabljate zaščitna sredstva samo v vročih in sončnih dneh.
Kaj pa solariji?
Tudi solarij ni prava pot do zdrave porjavitve. Večina solarijev oddaja žarke UVA, ki povzročajo poznejšo porjavitev, vendar ti žarki, kot že rečeno, poškodujejo globlje plasti kože ter tako pospešijo njeno staranje in poškodbe.
Obsevanje z UV-žarki v solariju torej nikakor ni zanemarljivo in ga morate prišteti k naravnemu med sončenjem. Vprašanje je torej, ali je obisk solarija res primeren za pripravo kože na poletno sonce. Vsekakor ne gre slepo verjeti reklamam, ki solarije razglašajo za varno obliko UV-sevanja.
Je zdrava porjavelost kože sploh mogoča?
Da. Tudi brez čezmernega in škodljivega izpostavljanja sončnim žarkom. Popolnoma varno lahko porjavite, če uporabite sodobne izdelke, ki jih je razvila kozmetična industrija. Preparati za porjavitev brez sončenja vsebujejo snov DHA (dihidroksiaceton), erythruloso ali kakšno podobno, ki reagira z aminokislinami v zunanji plasti kože in kožo obarva.
Tako obarvanost kože imenujemo tudi »lažna porjavelost«. Skratka: varna porjavitev je bodisi tista, ki vam jo je ob rojstvu podarila mati narava, ali pa tista, ki si jo zagotovite s preparati za porjavitev brez sončenja.
Je sonce res samo škodljivo?
Ne! Pri obolenjih kože, kot so luskavica, akne, atopijski dermatitis itd. , zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravljenje in ga strokovnjaki bolnikom priporočajo.
Manjše količine UV-žarkov omogočajo presnovo vitamina D in s tem preprečujejo rahitis. Pod vplivom sončnih žarkov se namreč v koži tvori omenjeni vitamin, ki je potreben za to, da se v kosteh nalaga dovolj kalcija in fosforja. Poleg tega naj bi vitamin D tudi ščitil pred nekaterimi rakavimi obolenji.
Nobenega dvoma ni, da sončni žarki pripomorejo k boljšemu počutju in podaljšujejo življenje. Poleg tega, da smo po zmerni izpostavljenosti soncu zmogljivejši, smo tudi manj utrujeni ter boljše volje. Dokazano je, da veliko ljudi jeseni in pozimi izgubi energijo in postanejo depresivni. Razlog za to je, da nastaja hormon melatonin, ki povzroča utrujenost. Svetloba pa zavira tvorjenje tega hormona.
Pozor! Hormon melatonin ne povzroča le utrujenosti in brezvoljnosti, ampak tudi zmanjšuje željo po spolnosti pri ženskah in zavira tvorbo semenčic pri moškem! Rešitev? Sonce, vendar! To naj bi celo pospeševalo nastajanje predstopenj spolnih hormonov v koži. Vsaj ena »sončna kopel« na teden krepi imunski sistem.
Še razveseljiva novica za tiste s preveč sladkorja v krvi: sončenje znižuje raven sladkorja v krvi podobno kot inzulin. Pod vplivom svetlobe naj bi se aktiviral encim glikogensintetaza, ki spravlja krvni sladkor v energijske rezerve v jetrih, mišicah in maščevju.
Lea Gril
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?