V laboratorijih po svetu vsak dan opravijo na milijone krvnih preiskav. Rezultati teh preiskav pa zdravnikom dajo pomembne informacije o zdravstvenem stanju bolnikov.
Naša kri je namreč izjemno dragoceno tekoče tkivo. Sestavljena je iz krvne plazme, ki vsebuje številne proteine, hormone, hranljive snovi in krvne celice. Vsakič, ko nam v laboratoriju vzamejo kri, dobimo kup rezultatov, kup vrednosti, za katere večina med nami ne ve, kaj pravzaprav pomenijo. Zdravniki te vrednosti odčitajo glede na referenčne vrednosti, ki so enake po vsem svetu. Če naše vrednosti od referenčnih odstopajo, je to lahko znak bolezni, okužbe ali pa le opozorilo, da so potrebne dodatne preiskave.
Preiskave krvi
Zdravnik najpogosteje naroči krvno sliko (KS) ali hemogram, ki mu da podatke
- o številu belih krvničk ali levkocitov v litru krvi, tj. celic, ki varujejo telo pred okužbami in tujimi beljakovinami;
- o številu rdečih krvničk ali eritrocitov v litru krvi, tj. celic, ki vsebujejo hemoglobin in oskrbujejo telo s kisikom;
- o številu krvnih ploščic ali trombocitov v litru krvi, tj. delcev, ki sodelujejo pri strjevanju krvi in mašijo rane pri poškodbah, da preprečijo izgubo krvi;
- o koncentraciji krvnega barvila hemoglobina v litru krvi, tj. beljakovine v eritrocitih, ki skrbi za prenos kisika iz pljuč do telesnih celic in drugih dodatnih parametrih, povezanih z omenjenimi celicami.
Največkrat naroči zdravnik sočasno tudi levkocitno diferencialno krvno sliko (DKS), ki ovrednoti prisotnost posameznih vrst belih krvničk ali levkocitov ter njihove spremembe. Po potrebi naroči biokemijske analize krvi, denimo določitev koncentracije glukoze – krvnega sladkorja, holesterolov – slabega HDL-holesterola in dobrega LDL-holesterola, C-reaktivnega proteina, elektrolitov, jetrne teste itd. Lahko naroči tudi mikrobiološke preiskave krvi.
Na odvzem krvi tešči, tudi kajenje lahko vpliva na rezultate
Kri se praviloma odvzame iz površinske vene nad komolcem, pri dojenčkih lahko tudi iz vene na glavi ali na nogi. Priporočljivo je, da smo ob odvzemu tešči, kar pomeni, da pred odvzemom nismo ne jedli ne pili. Tudi kajenje pred odvzemom lahko vpliva na rezultate določenih preiskav. Prav tako ni primeren odvzem krvi pri osebi, ki je nekaj dni pred tem zaužila večje količine alkohola.
Ko damo kri, se moramo umiriti in nekaj minut počivati v sedečem položaju. Če otrok joka ali je prestrašen, mu ni priporočljivo vzeti krvi.
Najprimernejši čas za odvzem je med 7. in 9. zjutraj, ker so tako zagotovljeni enaki pogoji dnevnega telesnega ritma, prva tako se izognemo vplivom prehrane in fizičnih naporov.
V Sloveniji najpogostejša krvna skupina
Na rdečih krvnih celicah so tako imenovani antigeni, ki nas razvrščajo v različne krvne skupine. Najpomembnejša sistema krvnih skupina sta ABO in RhD. Glede na to ločimo krvne skupine A, 0, B in AB ter Rh-D pozitivno in negativno krvno skupino.
Največ Slovencev ima krvno skupino A – približno 40 odstotkov. Nekaj manj jih ima krvno skupino 0, B je okoli 15 odstotkov, AB pa je izjemno redka, ima jo le 7 odstotkov ljudi. Rh-D pozitivnih oseb je 83 odstotkov, Rh-D negativnih pa 17.
Ali obstaja povezava med krvno skupino in zdravjem?
Ali so osebe z določeno krvno skupino res bolj nagnjene k razvoju srčnih bolezni, rakavim obolenjem, sladkorni bolezni in celo avtoimunskim obolenjem? Ali lahko krvna skupina vpliva tudi na plodnost, spomin?
Čeprav so znanstveniki vrsto let zavračali vse ideje o povezavi med krvnimi skupinami in boleznimi, nove raziskave kažejo, da krvna skupina vpliva na naše zdravje. Na medicinski fakulteti v Tokiu so testirali 555 bolnikov z rakom prostate in ugotovili, da krvna skupina obolelih moških pomembno vpliva na ponovitev bolezni po uspešno opravljeni operaciji. Moški s krvno skupino 0 imajo – kot so raziskovalci predstavili na letošnjem evropskem kongresu urologov – veliko manj možnost, da se jim bo bolezen ponovila, medtem ko imajo moški s krvno skupino A kar 35 odstotkov več možnosti, da bodo še enkrat zboleli za rakom.
Še ena od novejših raziskav, ki so jo naredili v nizozemskem Groningenu, pa je pokazala, da imajo ljudje s krvno skupino A, B ali AB v primerjavi s krvno skupino 0 9 odstotkov več možnosti za srčno ali možgansko kap.
A poveča možnost za raka, 0 za avtoimunske bolezni
Veliko ljudi ne ve, katero krvno skupino ima. A bilo bi prav, da bi vsi poznali svojo, še posebej zato, ker nam lahko veliko pove o našem zdravju, opozarjajo strokovnjaki. Ljudje s krvno skupino 0 naj bi bili odpornejši proti malariji. Rak naj bi se najpogosteje pojavil pri ljudeh s krvno skupino A ali AB. Avtoimunske bolezni, pri katerih je prekomerno delovanje imunskega sistema, pa pri krvni skupini 0.
Dieta po krvnih skupinah – da ali ne?
Ena od neutemeljenih teorij je tista, da krvna skupina vpliva na to, katera hrana nam bolj ali manj ustrezala. Na podlagi te teorije je nastala celo dieta, ki je bila v nekem obdobju izjemno priljubljena med hollywoodskimi zvezdami.
Znanstvenih dokazov, da bi takšna dieta bila učinkovita, ni. Prehrana po njej pa ne sledi osnovnim načelom zdravega prehranjevanja, ki so raznolikost, zmernost in uravnoteženost.
Dieta po krvnih skupinah tako tistim s krvno skupino A ne prinaša dovolj proteinov, medtem ko je pri ljudeh s krvno skupino 0 vnos proteinov čezmeren. To slednje lahko vodi v povišan holesterol, ki povečuje možnost za srčna obolenja. Način prehranjevanja po tovrstni dieti zato nikakor ni priporočljiv.
Več: RESNICA o dieti po krvnih skupinah je takšna (in nič drugačna)!
Idealne krvne skupine ni
Ljudje s krvno skupino 0 so praviloma manj nagnjeni k malignim obolenjem, kar se sliši skorajda idealno, a pogosteje zbolijo za melanomom. Raziskava iz leta 2011, objavljena v strokovni reviji Human Reproduction, je pokazala, da imajo ženske s krvno skupino 0 manjše ovarijske rezerve v primerjavi z ženskami drugih krvnih skupin. Idealne krvne skupine tako ni, vsaka ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Možganski tumor se tako pogosteje pojavlja pri krvni skupini A, vendar je imunokemoterapija pri krvni skupini A in AB učinkovitejša kot pri 0. Pri raku želodca se je pokazalo, da so ljudje s krvno skupino A in AB bolj nagnjeni k tej bolezni in da je pri njih tudi stopnja preživetja manjša, medtem ko imajo tisti s krvno skupino 0 in B več možnosti za preživetje.
Zdrava odrasla oseba ima v krvi:
- 60-80 g/L beljakovin
- 0,8-2,0 (mikro)mol/L trigliceridov
- 2-4 g/L fibrinogena
- 135-151 (mikro)mol/L natrija
- 3,8-5,5 (mikro)mol/L kalija
- 2,2-2,7 (mikro)mol/L kalcija
- 3,5-6,7 (mikro)mol/L holesterola
- 4,2-6,4 (mikro)mol/L glukoze
- 1,7-7,6 (mikro)mol/L sečnine
- 4-20 (mikro)mol/L bilirubina
Besedilo: Maja Sodja