Mladi po srcu

Srce je edina mišica v telesu, ki dela od rojstva do smrti, v nekaterih primerih (presaditev po možganski smrti) pa nas celo preživi. Praviloma (dokler nimamo težav) deluje tako, da se nje oziroma njenega delovanja sploh ne zavedamo. Zagotovo pa ste že kdaj slišali ali pa celo bili priča pretresljivi zgodbi, ki je opisovala dramatičen potek dogodkov ob srčnem infarktu ? močna bolečina v prsnem košu, dušenje, slabost ali celo bruhanje, zavijanje z očmi in slednjič izguba zavesti in padec na tla. Vendar obstajajo opozorila.

Š Predstavljajte si …

Ste še otrok in skupaj z očetom sedite za mizo. Nenadoma se brez kakršnegakoli posebnega vzroka očetove oči obrnejo navzgor in oče glasno in težko pade po tleh. Še preden vse skupaj sploh dojamete, čeprav vestno pokličete 112, se oče zave, vas pomiri, da je vse v naj­lepšem redu in da tega nikakor ne smete omeniti mami. Čez deset let ste ravno na obisku pri očetu v Kliničnem centru, star je 50 let, zaenkrat še kar težko hodi po bolniški sobi, v prsnem košu pa mu delajo družbo spodbujevalnik in dva stenta (žilni opornici), ki so jih vstavili pred nekaj dnevi, ko je doživel hud srčni infarkt. Če bi se oče (in mogoče njegov zdravnik) zavedala po­memb­nosti tistega dogodka pred leti, mogoče njegovo srce ne bi utrpelo nepoprav­lji­ve škode …

Bolezni srca in ožilja so najpomembnejši vzrok obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu. V zadnjem času si zdravniki na primarnem nivoju, torej izbrani osebni zdravniki, in specialisti kardiologi prizadevajo za zgodnje odkrivanje in preprečevanje tovrstnih bolezni. Torej poskušajo ujeti delež prebivalstva z največjim tveganjem in s preventivnimi ukrepi zajeziti napredovanje bolezni. V tem članku bom poskušala povzeti tiste ‘skrivnosti’, tiste prikrite dejavnike tveganja, na katere bi vas svetovni kardiologi radi opozorili, da bi vaše srce zdravo b? lo v nedogled.

Skriti sovražnik vašega srca

• Kaj sploh povzroči infarkt srčne mišice?

Dolgo je veljalo prepričanje, da se srčne (koronarne) žile, po katerih se kri pretaka do srca in ga prehranjuje, postopoma ožijo zaradi maščobnih oblog, kot se vodovodnega cevja oprime vodni kamen in druga svinjarija. Zdaj vemo, da je zožitev ali popolna zapora žile lahko dogodek trenutka, ko t. i. mehki aterosklerotični plak na notranji žilni steni poči, česar pa se praviloma s standardnimi testi tveganja, kot so merjenje holesterola v krvi in obremenitveno testiranje, ne da napovedati. Mehki plaki so kot mozolji na žilni steni, le da niso ‘polnjeni’ z gnojem, temveč s holesterolom. In zakaj so tako nevarni? Ko plaki počijo, se na njihovi površini naberejo trombociti, najdrobnejše krvne celice, ki oblikujejo krvni strdek. Ta se naredi kot obrambni mehanizem, saj ‘popravi’ v žilni steni nastalo razpoko. Kasneje ga nadomesti brazgotinasto vezivno tkivo, na katerega se odlaga tudi kalcij. Že pri raz­poki manjšega plaka ste godni za resen infarkt. Ta pa izbruhne v vsej svoji stra­hoti, ko se razpoči večji ali več holesterolnih plakov in nastane dovolj velik strdek, ki povsem zapre žilno svetlino in onemogoča pretok krvi.

• Kako prepoznati težavo?

Prepoznati je treba ogroženost. Najbolj vas lahko na to opomni družinska anamneza, to­­rej pobrskajte po svojem spominu, vprašajte se, ali je kdo v vaši družini pred 50. letom utrpel srčni infarkt. Če je, imajo v ZDA (pri nas žal še ne) na voljo tudi diagnostično rešitev, ki pokaže, kakšna je ogroženost vaše srčne mišice. Z rentgenskimi žarki in računalniško tehnologijo (CT) je mogoče odkriti tudi tiste najmanjše kalcijeve ‘okraske’ v koronarnih žilah, ki napovedujejo več­­je tveganje za infarkt v bližnji ali oddaljeni prihod­nosti. V primeru večje ogroženosti, vam bi (ameriški) zdravniki predpisali statine, zdra­vila, ki znižujejo celotno vred­nost holestero­­la v krvi in izboljšujejo razmerje med dobrim (HDL) in slabim (LDL) holesterolom, v prid dobrega. Tudi naši zdravniki hitro predpišejo ta zdravila, vendar šele po­­­tem, ko so vrednosti holesterola v krvi že prek normalnih meja, v tem času pa so oblo­­ge na vaših žilah lahko že številne in obilne.

• Kako se zaščititi?

Uživajte zadostne količine antioksidantov, zlasti vitamina E, ki je v rastlinskih oljih (oljčnem, sončničnem, koruznem, lanenem), oreških (orehih, lešnikih, mandljih, arašidih) in avokadu. Vnesite več vitamina E v svojo vsakdanjo prehrano in srce vam bo hvaležno. V raziskavi, kjer so pri posameznikih 20 odstotkov dnevnih kalorij vnesli s hranili, bogatimi predvsem z različico vitamina E gamatokoferol (ena izmed štirih oblik), so pokazali, da se je oksidacija lipoproteinov, ki vodi v nastajanje mehkih plakov, zmanjšala za sedem odstotkov.

Netrenirano srce ne bo doseglo cilja

Da ugotovite, kako trenirano je vaše srce, vam ni treba k zdravniku po napotnico in v dolgo čakalno vrsto do kardiologa ali specialista medicine športa, ki lahko opravi obre­menitveno testiranje. Testirate se lahko sami in to takoj.

Obsežna raziskava ugledne strokovne medicinske revije New England Journal of Medicine, ki je v 23 letih opazovala več kot 6000 moških, je pokazala, da je najboljši po­kazatelj tveganja za infarkt in pokazatelj treniranosti srca sposobnost prilagoditve med obremenitvijo in po njej. Hitreje ko se po obremenitvi vaš pulz vrne v normalno ob­močje, bolj ste zaščiteni pred infarktom.

• Zakaj je slaba prilagodljivost nevarna?

V raziskavi se je izkazalo, da je bilo tveganje za masivni infarkt, tudi s smrtnim izidom, bolj verjetno pri skupini, pri kateri se po kon­­­čani vadbi srčna frekvenca ni zmanjšala vsaj za 25 utripov v minuti kot pri vseh dru­gih udeležencih, pri katerih je bila prilagoditev srca na obremenitev učinkovitejša.

Odziv srčne mišice na stres, ki ga povzroči vadba, je približna ponazoritev ekstrem­nega stresa, ki mu je srce izpostavljeno med infarktom.

• Kako prepoznati težavo?

Naredite test: opravite desetminutni trening s sprinti, izmerite si pulz takoj po vadbi in po minuti počitka. Če se je srčna frek­venca upočasnila vsaj za 25 utripov na mi­nuto, samo tako naprej!

• Kako se zaščititi, če se izkaže, da je vaše srce manj prilagodljivo?

S treningom – poskusite z intervalnim, s ka­­­­terim boste povečali prilagoditvene sposobnosti srca. Med vadbo bodite opremljeni z monitorjem (Suunto, Polar, Garmin, Sig­ma, Casio ipd. ), vadbo intenzivirajte, da dosežete frekvenco 160 utipov, nato zmanjšajte intenzivnost ali vadbo prekinite, da pade pod 130 utripov na minuto, nato spet intenzivirajte.

Še niste slišali za morilski holesterol

Holesterol je za naše telo nepogrešljiv. Te­žave nastanejo, če ga je preveč. Že nekaj časa velja, da je, tudi ko govorimo o holeste­rolu, pomembnejša kakovost (ali vrsta hole­sterola) kot količina. Najslabši je holesterol LDL. To so delci, ki jih sestavljajo beljakovine in maščobe, in sicer v takem razmerju, da je njihova gosto­ta majhna (zato Low Den­­­sity Lipoproteins); to pomeni, da je v takem delcu večji delež maščob in manjši delež beljakovin. Delci so majhni in imajo poseben repek, s katerim se prebijejo skozi in zasidrajo v žilno steno. Bolj so nestabilni in nagnjeni k oksidaciji. Do­ber je holeste­rol HDL, kjer je delež beljakovin večji, delci pa so veliki z veliko gostoto (High Density Li­po­­­­prote­ins). Pravilo je, da več in večji delci HDL ščitijo žilno ste­no in onemogočajo škod­­ljive delce LDL.

 

• Kako prepoznati težavo?

Vaš zdravnik vam bo na vašo željo na tešče (vsaj osem, še bolje pa 12 ur po zadnjem ob­roku) vzel kri za lipidogram. V laboratoriju bodo zabeležili vrednosti vašega celot­nega holesterola, LDL, HDL in trigliceridov. Op­ti­­­malne vrednosti bi bile za celotni holesterol pod 5 mmol/l, LDL pod 3 mmol/l, HDL nad 1 mmol/l (za moške nad 1, 2 mmol/l), za trgliceride pa pod 2 mmol/l.

• Kako se zaščititi?

Pri hiperlipidemiji (zvišana raven maščob) ali dislipidemiji (neenakomerna porazdelitev, npr. preveč LDL in premalo HDL ob normalnem celotnem holesterolu) vam bo zdravnik predpisal statine. Zdravila so relativno učinkovita pri zniževanju LDL, nekatera celo zvišujejo HDL. Vendar zdravila niso vse. Pravilo je uravnotežena prehrana, telesna aktivnost. V zadnjih raziskavah so ugotovili, da na vrednost LDL in HDL vpliva vitamin B3 (niacin), in naj bi sicer 2 mg na dan znižala LDL za 17 odstotkov, HDL pa zvišala za 18 odstotkov. Niacin v ustrez­nih odmerkih vsebujejo preparati, ki vključujejo več vitaminov skupine B (npr.com­pleksa B).

Pravi ‘lomilci srca’ - ogljikovi hidrati

Zmotno je prepričanje, da so maščobe v vsakodnevni prehrani tiste, ki ogrožajo naše zdravje. Najslabša dieta je dieta, v kateri ni nobenih maščob, je pa zato še vedno na pretek ogljikovih hidratov, ki se, če jih ne ‘pokurimo’, pretvorijo v maščobe. Ogljikovi hidrati dvigujejo nivo sladkorja (glukoze) v krvi in povečujejo potrebo po insulinu. Insulin je hor­­­­mon, ki ga proizvaja trebušna slinavka, in omogoča stalen nadzor koncentracije sladkorja v krvi. Pomanjkljivo izločanje insulina ali neodzivnost tkiv na njegovo delovanje povzročata sladkorno bolezen. Več ko se mo­­­ra insulina v našem življenju izločati, večja je verjetnost, da bodo tkiva nanj postala manj ali celo neodzivna in da bomo razvili sladkor­­no bolezen. Tudi če se sladkorna bolezen še ni razvila, hiperinsulinemija (povišana koncentracija hormona v krvi) sodeluje v vnet­nem procesu, v katerem se žilne stene zade­­­­­­­belijo, postanejo trde in manj prožne. Kako? Ob povišanih vrednostih insulina se poveča tudi izločanje stresnih hormonov (adrenalin, noradrenalin ipd. ), kar viša krvni tlak. Visok krvni tlak poškoduje krvne žile, te postanejo bolj ranljive in bolj ‘dostopne’ holesterolu LDL – posledice že poznamo.

Insulin, ki se obilno sprošča po obroku, bogatem z ogljikovimi hidrati, ni edini krivec. Predvsem je ‘kriva’ premajhna energet­ska poraba, zato se odvečni ogljikovi hidrati v jetrih pretvorijo v trigliceride. Te krožeče maščobe pa so vir holesterola LDL, zato – več je trigliceridov v krvi, več bo vašega smrtnega sovražnika LDL.

• Kako prepoznati težavo?

Imate hiperinsulinemijo ali ne? Pri sladkor­nih bolnikih se ‘urejenost’ krvnega sladkorja znotraj mej normalne stopnje na daljši rok (mesec dni, tudi več) preverja s stop­njo glikozilacije (po domače bi se temu lahko reklo ‘osladitve’) hemoglobina. Hemo­globin je metaloprotein – beljakovina s kovino, in sicer z železom, ki veže kisik in ga prenaša po krvi. Če je hemolobin dalj časa izpostav­ljen večjim koncentracijam sladkorja v krvi, se njegova podenota A glikozilira. Stopnja glikoziliranega hemoglobina se laboratorijsko gleda kot delež HbA1c glede na celoten hemoglobin. Ta je previsoka, če presega 4, 6 odstotka.

Če imate v družini sladkorne bolnike, se pozanimajte pri svojem zdravniku, če vam lahko opravi ta test. Nisem pa prepričana, da bo osnovno zdravstvo za vas z veseljem poskrbelo, če vam ne bodo vsaj enkrat namerili previsokega sladkorja.

• Kako se zaščititi?

Manjše količine zaužitega alkohola (zlasti rdečega vina, ki je tudi odličen antioksidant) zmanjšujejo raven sladkorja v krvi in posledično insulina. Epidemi­ološka raziskava, ki je spremljala sladkorne bolnike (sladkorna bolezen tipa 2), je pokazala, da so bili deleži HbA1c pri tistih, ki so uživali majhne količine alkohola (kozarec vina dnevno), v povprečju za 1, 3 odstotka nižji kot pri abstinentih.

Vaše srce lahko ‘strelja mimo’.

Statistika kaže, da eden od štirih moški do 40. leta starosti razvije neko motnjo srčnega ritma. Pogosto pa jih ne prepoznajo, dokler se ne razvije že v uvodu omenjena drama s stiskajočo bolečino pri srčnem ali z izgubo zavesti pri možganskem infarktu.

Naše srce bije svoj ritem od rojstva dalje. Poganja ga lasten generator, ki je v steni desnega srčnega preddvora. To je sinoatrial­ni (SA) vozel. Normalen srčni ritem, ki izvira iz vozla SA, zato tudi imenujemo sinusni ritem, čeprav na zapisu EKG normalnega srčnega ritma ni prav nobene matematične sinusne krivulje. Generator impulza dobiva informacije iz telesa in možganov ter prilagodi hitrost proženja potrebam telesa. Torej, koliko krvi je treba prečrpati, glede na trenutne potrebe. Iz vozla SA se električni impulz širi preko srca po specializiranih prevodnih celicah.

Srce se ne odzove na impulze, ki izvirajo v vozlu SA (mogoče, ker jih ni, ker niso redni ipd. ), ampak začne ‘poslušati’ druge generatorje, ki so prav tako v srčni mišici. Najpogo­stejša motnja ritma, ki se lahko pojavi tudi pri mladih, treniranih moških, čeprav jo po­­­gosteje srečujemo pri starejši populaciji, je atrijska fibrilacija (AF). Pri tej motnji ritma je mnogo generatorjev impulza, ki so v pred­dvorih (atrijih) srčne mišice (zato atrijska) in se prožijo hitro in neurejeno, tako kot da bi cel parlament glasov hkrati odrejal srcu, kako naj se odzove. Frekvenca krčenja pred­dvorov pri AF je okrog 300/min, prekati pa se navadno odzovejo s frekvenco okrog 150/min, čeprav so lahko frekvence tudi preko 200/min, odvisno od tega, kako hitro se im­­pulzi prevajajo med prekati in preddvori (mogoče o tem kdaj drugič). Zara­­di hitrega in nepravilnega krčenja srca se kri ne iztiska pravilno. Tokovi so bolj turbulentni, več je zastajanja krvi na posameznih mestih in zato se lahko oblikujejo strdki, ki povzročijo zaporo koronarnih arterij in srčni infarkt ali pa odletijo po žilah proti glavi in z zaporo povzročijo možgansko kap.

• Kako prepoznati motnje ritma?

Ena od prvih znanilcev motenj srčnega ritma je zmanjšana vzdržljivost. Če se vam torej zdi, da vam običajna aerobna vad­ba povzroča veliko večji napor, se oglasite pri svojem zdravniku in se dogovorite za po­snetek EKG. Tudi če je posnetek povsem v redu in vaše težave še kar vztrajajo, se dogovorite za 24-urni Holter EKG monitoring. Ne skrbite. Ne bodo vas privezali na bolniško posteljo in na vas eksperimentirali kot na poskusnem zajčku. Ambulantno boste dobili napravo z elektrodami, ki so nameščene kot pri snemanju EKG, in žep­no snemalno napravo. Nosili jo boste ob normalnih obremenitvah (tudi treninga ni treba izpustiti) in odstranili vam jo bodo čez 24 ur. V daljšem posnetku bo laže ugotoviti, ali so kakšne motnje ritma in izpuš­čeni ali dodatni utripi.

Laže prepoznate motnje ritma, če vam srce naenkrat začne močno in hitro ali celo neenakomerno utripati. Neprijeten občutek bitja srca imenujemo palpitacije. Če jih čutite, pojdite k zdravniku na EKG.

Znak resnih motenj srčnega ritma pa so nepojasnjene izgube zavesti. Pri teh nikar ne odlašajte. Brez skrbi, tudi zdravnik vam bo posvetil vso potrebno pozornost.

• Kako se zaščititi?

Najpogostejši vzrok za motnje srčnega ritma pri ljudeh, ki sicer nimajo organske srčne bolezni, je povišan krvni tlak. Zato ga vzdržujte v mejah normale. Pri nas je meja, pri kateri zdravniki začnemo opozarjati na visok krvni tlak, kar visoka, in sicer 140/90. Šolska vrednost naj bi bila 120/80. Neka­te­ra priporočila težijo k temu, da bi vzdrževali tlak celo pod vrednostmi 120/80. Torej – niže je, bolje je. Dokler zaradi pre­niz­­kega krvnega tlaka nimate glavobolov in niste neprestano zaspani.

Na Floridi so v raziskavi ugotovili, da je mogoče tlak nižati zelo prijetno – z masažo. Ugotovili so namreč, da 10-minutna sproš­čujoča masaža enkrat na teden že po desetih tednih ugodno vpliva na krvni tlak.

Za­beležili so povprečni padec sistoličnega (zgornjega) tlaka za 18 in diastoličnega (spodnjega) za pet mmHg. Torej ne skoparite pri svojih užitkih in si večkrat privoščite sprostitveno masažo.

Srce naj bo vaš prijatelj. Tudi če se ne zavedate, da deluje, mu omogočite optimalne razmere na delo. Privoščite si dovolj anti-oksidantov, občasno kozarec vina, še naprej trenirajte in se sprostite ob masaži.

Polona Studen Pauletič

Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"