Narava se zna odlično prilagoditi vremenskim razmeram. Pozimi, ko je deležna manj sončne energije, počiva.
Ker mora pomlad pričakati zdrava, se zna v zimskem času tudi zaščititi. Nekatera drevesa se proti mikrobom, ki bi jim lahko povzročili bolezen, zavarujejo z izločanjem smol.
Njihovo korist so prepoznale tudi čebele, ki so varovalni učinek smol uspele še nadgraditi. Nabrano smolo prežvečijo, zmešajo s slino in drugimi lastnimi sokovi ter iz mešanice z dodanim voskom tvorijo propolis, ki mu Slovenci pravimo tudi zadelavina. Čebele s propolisom prevlečejo vso notranjost panja in si tako zagotovijo zaščito pred vdorom virusov, bakterij in glivic, ki bi sicer lahko ogrozili obstoj čebelje družine. Propolis jo v mrzlih zimskih mesecih varuje pred mrazom in vetrom, z njim pa čebele premažejo tudi notranjost celic v satju, preden matica vanje zleže jajčeca.
Kaj pa ljudje? Topla stanovanja in prostori za druženje nam v hladnejšem obdobju dajejo zaščito, ki pa jo nemalokrat izkoristijo tudi virusi in bakterije. Ker ti največkrat zaidejo v usta in nos, je koristno, da si v tem času priskrbimo izdelke, ki preventivno ščitijo prav dihalne poti. Pri izbiri zaščite lahko izhajamo iz narave.
Zdravilne učinke propolisa so poznale že prve civilizacije
Beseda propolis izvira iz grščine in pomeni obrambo mesta. Pomen so ji nadeli čebelarji, ki so opazovali čebele, kako so pred vhodom v panj gradile pregrado iz propolisa. Čebele s to smolnato zmesjo premažejo stene panja in ga tako zaščitijo pred vlago, mrazom in vsiljivci. Zato naj bi beseda propolis v latinščini pomenila zamazati, zgladiti. Izraz »propolis« je danes poznan celemu svetu, v vseh jezikih, zgodovinska odkritja pa kažejo, da so ga v svoj prid uporabljali tako stari Egipčani, Babilonci, Arabci kot tudi stari Grki, Rimljani, Kitajci in drugi stari narodi naše civilizacije.
Grki so propolis zaradi odlične sestave uporabljali za zdravljenje okužb z bakterijami in paraziti, Asirci so z njim razkuževali rane, Stari Egipčani pa so ga uporabljali za balzamiranje mumij. Uporabljal ga je Hipokrat, pili so ga Inki, z njim naj bi celo mazali slavne Stradivarijeve violine, ki so imele tako boljši glas istočasno pa še učinkovito zaščito pred lesnimi črvi. V drugi Svetovni vojni so mnogo vojnih ran oskrbeli prav s propolisom, njegova uporaba pa se je ohranila vse do danes.
V apiterapiji, ki uporablja čebelje pridelke za preprečevanje, zdravljenje in okrevanje po bolezni, se propolis uporablja kot zaščita pred zunanjimi okužbami, za zdravljenje in obnavljanje poškodovanega tkiva in ran, pripisujejo mu antibiotičen učinek, pomagal naj bi pri vnetem grlu in ob izbruhu herpesa. Pri nanosu v ustno votlino lahko pospeši zdravljenje po operaciji, pomaga preprečevati nastanek parodontoze in kariesa. Raziskava, opravljena pred kratkim v Indiji, pa je pokazala celo, da lahko propolis pomaga telesu izločiti škodljivi aluminij, ki ga s kuhanjem v aluminijastih posodah, uživanjem konzervirane hrane, s cepljenjem in ne nazadnje z vdihavanjem vnašamo v telo v prekomernih količinah.
Propolis ima odlično ravnovesje aminokislin, vitaminov in bioflavonoidov
Moč propolisa izvira iz njegove kompleksne sestave, v kateri je kar 149 različnih organskih in 22 anorganskih snovi, v večini pa ga sestavljajo rastlinske smole, vosek, eterična olja in cvetni prah. Propolis vsebuje tudi več vitaminov (B1, B2, B3, biotin) in aminokisline, ki so pomembne za delovanje imunskega sistema. Najpomembnejša sestavina propolisa so bioflavonoidi, ki jih sicer najdemo tudi v sadju in zelenjavi. Gre za naravna barvila, ki rastline ščitijo pred mikroorganizmi, v propolisu pa jih je skoraj 500-krat več kot na primer v pomarančah.
Foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?