"S temi preprostimi pravili ohranjam zdrave možgane svojih otrok," pravi strokovnjak.
Nevrolog dr. Baibing Chen je za tuje medije razkril, katerih treh prehranskih pravil se drži pri svojih otrocih, da bi zaščitil njihov razvoj in zdravje možganov.
Iz svojega vsakodnevnega dela dobro ve, kako pomembno je zgodnje obdobje za rast in delovanje možganov, zato so premišljene prehranske izbire v njegovem domu ključne. Spodaj si lahko preberete njegov zapis, v katerem pojasni, zakaj so nekatera živila v prvem letu strogo prepovedana, zakaj je zgodnje uvajanje alergenov koristno in zakaj sladkane pijače ne sodijo v otrokovo prehrano.
Ne verjamem v strogo omejevanje
Svoje dni preživim ob organu, ki nas določa: človeških možganih. Kot nevrolog se srečujem z vsem, od kroničnih glavobolov do zahtevnih nevrodegenerativnih bolezni.
Obdobje od rojstva do zgodnjega otroštva je ključno okno razvoja možganov. Hrana, ki jo ponudimo malčkom, lahko vpliva na zdravje njihovih možganov še dolgo v prihodnost.
Najboljša hrana za možgane je preprosta in univerzalna: sadje, zelenjava in živila z veliko vlaknin. Moja prehranska filozofija ni stroga. Otroka jesta podobno raznoliko kot njuni vrstniki. Kljub temu sva bila z ženo v prvem letu življenja najinih otrok pri treh pravilih povsem neomajna.
1. Pred dopolnjenim prvim letom nič medu
Med je lahko za dojenčka nevaren, čeprav redko. Vsebuje lahko spore bakterije Clostridium botulinum. Dojenčkovo črevesje še ni dovolj razvito, da bi prehitelo in nevtraliziralo te spore. Zato lahko te spore v telesu vzklijejo, prerastejo v bakterije in začnejo izločati botulinski nevrotoksin. Ta lahko povzroči infantilni botulizem, izjemno resno obliko zastrupitve s hrano.
Toksin napade živčni sistem in povzroča mišično oslabelost. Znaki vključujejo slaboten jok, težave pri sesanju in zmanjšan mišični tonus. V hudih primerih lahko pride do ohromitve dihalnih mišic, odpovedi dihanja in celo smrti.
Zato tako ameriški Center za nadzor bolezni kot Ameriška akademija za pediatrijo jasno navajata, da dojenčki ne smejo uživati nobene hrane, ki vsebuje surov ali kuhan med.
2. Z zgodnjim uvajanjem alergenov zmanjšamo tveganje za alergije
Dolga leta so staršem po svetu svetovali, naj odlašajo z uvajanjem pogostih alergenov, na primer arašidov in jajc. Danes vemo, da je bilo to napačno. Odlašanje lahko tveganje za alergijo celo poveča.
Preobrat v smernicah je sledil prelomni raziskavi, ki je pokazala, da zgodnje uvajanje arašidov in redno uživanje teh živil zmanjša tveganje za alergijo na arašide pri rizičnih dojenčkih za do 86 odstotkov. Kasnejše raziskave so podobno potrdile zaščitni učinek zgodnjega uvajanja tudi drugih pogostih alergenov, na primer kuhanega jajca.
Pri otrocih z alergijami se včasih pojavijo spremembe razpoloženja ali vedenja, recimo razdražljivost ali hiperaktivnost. Te so običajno posledica neugodja in bolečin zaradi imunskega odziva, ne pa neposrednih poškodb živčevja. Lahko pa vplivajo na otrokovo počutje in vedenje.
Ko sta bila najina otroka pripravljena na gosto hrano, kar je običajno med četrtim in šestim mesecem glede na posamezne dejavnike tveganja, sva uvajala starosti primerne oblike alergenih živil, kot sta arašid in kuhano jajce, ter jih nato redno ohranjala v prehrani.
3. V prvem letu nič sladkanih pijač
Pri otrocih, mlajših od enega leta, se izogibam vsem oblikam tekočih kalorij in umetnih sladil. To pomeni brez sokov, brez sladkanih pijač (kot so gazirane pijače, sladkani sadni napitki ali vode z dodanim sladkorjem) in brez pijač z umetnimi sladili.
Presežek sladkorja povzroča presnovni stres in aktivira možganske nagrajevalne poti podobno kot zasvoljive snovi. Povezuje se tudi s slabšim učenjem in spominom.
Tudi majhne količine sladkanih pijač v prvem letu so povezane z večjim tveganjem za debelost v otroštvu. Zgodnja izpostavljenost sladkemu okusu lahko ustvari tudi dolgoročno naklonjenost sladkim živilom in vpliva na otrokovo vedenje ter čustveno uravnavanje.
Sadni sok se na prvi pogled zdi zdrav, vendar ni primerljiv s celim sadjem. Tudi če je stoodstoten ali ekološki, je brez vlaknin, ki upočasnijo absorpcijo sladkorja. Sok otroku prinese hitro energijo, ga ne nasiti in lahko izrine hranilno bogatejša živila.
Pri umetnih sladilih pri otrocih, posebej pri dojenčkih, dolgoročni učinki niso dovolj raziskani. Obstaja skrb, da lahko vplivajo na črevesno mikrobioto, uravnavanje krvnega sladkorja in zaznavanje sladkega okusa. Poleg tega lahko otroka nasitijo in s tem zmanjšajo vnos pomembnih hranil.
Pred prvim letom sta bila pri najinih otrocih glavna vira prehrane materino mleko in voda v majhnih količinah po šestem mesecu. Tudi kasneje pijeta skoraj izključno vodo in mleko. Sladkane pijače ohranjamo na minimumu, a nama je pomembneje, da jima pokaževa, kako sprejemati dobre odločitve, kot da bi uvedla prestroga pravila.
To so 3 osnovna pravila, ki se jih držim jaz, seveda pa vedno priporočam, da se pred spremembami v prehrani svojih otrok posvetujete z zdravstvenim strokovnjakom.
Vir: cnbc.com