Multivitaminski pripravki – kako koristni so v resnici?

9. 3. 2014 | Vir: Lisa
Deli
Multivitaminski pripravki – kako koristni so v resnici? (foto: Profimedia)
Profimedia

Si z nakupom in uporabo multivitaminskih pripravkov bolj škodimo kot koristimo?

Trg nam ponuja številne multivitaminske pripravke oziroma prehranska dopolnila, tako v obliki praškov za sladek napitek kot v obliki tablete, njihova sestava pa se med proizvajalci razlikuje.

Ker pri nakupu in uporabi multivitaminskih pripravkov nemalokrat spregledamo obsežno prehransko tabelo, si s takim nakupom lahko bolj škodimo kot koristimo, v denarnici in pri zdravju.

Številne nedavne raziskave dokazujejo, da multivitaminski pripravki ne vplivajo na zdravje, v nekaterih primerih lahko celo škodujejo, ker prekomerno uživamo le en vitamin.

"Pri nosečnicah, na primer, pripravek z vitaminom A (retinol), tudi z ribjim oljem, lahko povzroči poškodbo fetusa, če tega vitamina vnesemo preveč naenkrat ali v daljšem obdobju. Študije tudi potrjujejo škodo, ki jo povzroči jemanje prevelike količine beta karotena. EFSA (Evropska agencija za varno hrano) je določila, da je dnevni vnos do 15 mikrogramov beta karotena še varen za vse, tudi kadilce, več pa je lahko že škodljivo," poudarja Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Dodaja še: "Nedavno izvedena raziskava o prehranjenosti Slovencev je pokazala, da v naši prehrani primanjkuje le vitaminov C, D in kalcija ter folne kisline ali vitamina B9. Ti vitamini manjkajo, ker jemo premalo zelenjave."

Koliko in katere vitamine?

Starostniki potrebujejo vitamin D, nosečnice železo, vegani B12.

V določenih življenjskih obdobjih lahko pride do pomanjkanja določenih vitaminov, ne pa vseh, opozarjajo na ZPS.

"Tako se na primer pri starejši populaciji, ki ne zmore več primernega gibanja na prostem in pri kateri je absorpcija hranil že zmanjšana, poveča potreba po vitaminu D, B12 in folatih, veganom se priporoča dodatek vitamina B12, nekaterim nosečnicam tudi vitamin D, železo ter folna kislina," še izpostavlja Petermanova.

"Prehranska dopolnila niso živila, dopolnjevali naj bi le tisti del pomanjkljivosti, ki nastane zaradi našega pomanjkljivega vnosa živil, predvsem zelenjave in sadja."

Napisala Katja Juhart, prof. športne vzgoje, foto: Shutterstock

Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"