Boleče grlo, kašelj, zamašen nos – vsak pozna simptome prehlada, gre namreč za eno najpogostejših nalezljivih bolezni. Jesen z ohladitvijo prinaša tudi številnejša in za vse tako nevšečna prehladna obolenja.
Eden od razlogov se skriva v tem, da se v hladnejšem letnem času več časa zadržujemo v zaprtih in slabo prezračenih prostorih, kar olajša prenos okužb med ljudmi, nosna in žrelna sluznica pa sta ob izspostavljenosti suhemu in mrzlemu zraku dovzetnejši za okužbe. Povprečen odrasel človek okužbo preboli tudi brez zdravljenja, in sicer v petih do desetih dneh, zato zaradi navadnega prehlada ni treba k zdravniku. Vendar pa smo zaradi nekoliko oslabljenega imunskega odziva med prehladi bolj dovzetni tudi za razširitev okužbe ali nacepitev bakterijske okužbe, to pa so zapleti, ki jih je treba zdraviti.
Zakaj vedno znova zbolimo za prehladom?
Najpogostejši povzročitelji navadnega prehlada so rinovirusi, obstaja namreč okoli 200 različnih tipov tega virusa. K tej številčnosti moramo prišteti še dejstvo, da se virusi stalno genetsko preoblikujejo, kar vodi v nastajanje novih podtipov. Tako je jasno, zakaj so vedno korak pred nami in nikoli ne postanemo popolnoma odporni proti njim. Povprečen odrasel človek letno preboli od dva do štiri prehladna obolenja, šoloobvezni otroci zbolijo kar osem- do desetkrat letno.
Kako se prenašajo prehladna obolenja?
Ločimo dva tipa prenosa:
- direktni – ko oseba kihne ali zakašlja, drobne kužne kapljice potujejo po zraku in jih lahko vdihnejo drugi ljudje;
- indirektni – kužne kapljice se lahko ustavijo na raznih površinah (na primer na vratni kljuki), oseba, ki se pozneje dotakne take kužne površine, pa lahko z roko zanese viruse v nos ali usta.
Običajni prehladni simptomi
Prve težave se običajno pojavijo od dva do tri dni po okužbi. Najprej se pojavita pekoča bolečina v žrelu in oteženo požiranje, temu sledijo zamašen nos, izcedek iz nosu, kihanje, izcedek iz oči, pozneje tudi suh dražeč kašelj. Pri zdravem odraslem virus ne povzroči tolikšne oslabelosti, da bi bolnik obležal, nekoliko izrazitejše težave pa lahko pričakujemo pri kadilcih. S preprostimi ukrepi, kot je pitje ustreznih količin tekočine ter dovolj počitka, težave minejo povprečno v petih do desetih dneh.
Kdaj je treba obiskati zdravnika?
Zaradi večje možnosti komplikacij se tudi ob navadnem prehladu obisk zdravnika svetuje vsem nosečnicam in doječim materam, dojenčkom ter starejšim od 65 let. Za sicer zdravega odraslega pa velja, da naj obišče zdravnika, kadar:
- trajajo simptomi dlje kot 10 ali 14 dni
- je telesna temperatura višja od 39 stopinj Celzija (pri navadnem prehladu se vročina namreč redko pojavi, pa še takrat je le rahlo povišana)
- se poleg vročine pojavijo tudi hud glavobol, močne mišične bolečine in izrazita izčrpanost, vsi ti simptomi pa so prišli nenadno (to lahko pomeni gripo)
- se pojavita hud glavobol in občutljivost za pritisk v predelu sinusov, kar lahko kaže na okužbo sinusov
- se pojavi bolečina v ušesih, kar lahko kaže na vnetje srednjega ušesa
- se pojavijo težave z dihanjem ali bolečina v prsnem košu, kar lahko kaže na razširitev okužbe v spodnja dihala oziroma pljučnico
- huda bolečina v grlu traja več kot tri dni, opaziti pa je tudi bele čepke na mandljih, v tem primeru obstaja možnost, da gre za angino
- je kašelj zelo močan ter se pojavi z izločanjem večje količine sluzi ali gnoja
- je opaziti zatekanje bezgavk v področju vratu.
Kako si lahko prehladne simptome sami lajšamo?
Stara ljudska modrost pravi, da prehlad traja sedem dni, če ga zdravimo, oziroma teden dni, če ga ne zdravimo. Zakaj je torej sploh priporočljivo lajšati simptome prehlada? Eden od razlogov je, da z lajšanjem simptomov zmanjšamo lastno slabo počutje in smo manj slabotni. Poleg tega smo tudi za druge manj kužni.
Ko se pojavijo prvi znaki prehlada, je pomembno, da si znamo pomagati sami. Najbolje je samozdravljenje začeti v prvih dneh, saj so takrat tudi težave najhujše. Ker gre za virusno okužbo, je jemanje antibiotikov (ti so namenjeni zdravljenju bakterijskih okužb) povsem neučinkovito in strokovno neutemeljeno.
Pomembno je, da več počivamo, pijemo dovolj tekočine, zrak v prostoru pa naj ne bo presuh. Nahod lahko blažimo s kapljicami za nos, pri motečem kašlju si lahko pomagamo s sredstvi za zmanjšanje kašlja, telesno temperaturo pa načeloma znižujemo le, kadar preseže 38,5 stopinje Celzija. Nedvomno pa lahko sami veliko pripomoremo tudi k preprečevanju obolevanja za prehladom, zdrava prehrana in redna telesna vadba sta namreč ključ do dobrega delovanja imunskega sistema in s tem naše odpornosti proti okužbam.
Katere preproste ukrepe za preprečevanje prenosa okužbe lahko sami izvajate:
- redno in temeljito umivajte roke
- vedno kihajte in kašljajte v robček, ki ga po uporabi zavrzite
- brisače za brisanje rok naj bodo papirnate, po uporabi jih vedno zavrzite
- izogibajte se javnih in zaprtih prostorov, kjer je hkrati veliko ljudi
Dr. Maja Sendi
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?