Nekdanja teniška zvezdnica Jelena Dokic in njena bitka s kilogrami in boleznijo

Oče Damir Dokić je po narodnosti Srb, mama Ljiljana pa je Hrvatica. Mala Jelena je bila dolga leta eden največjih teniških talentov, slovela je po svoji borbenosti in nepopustljivosti. Nekdanja številka 4 na lestvici WTA pa je žal mnogim ljubiteljem tenisa in športa ostala najbolj v spominu zaradi svojega očeta, ki je slovel po nasilju in norih izpadih na teniških igriščih.

Danes je Jelena v središču pozornosti zaradi svoje posebne zgodbe, kako se je po umiku iz sveta tenisa borila z boleznijo ščitnice in odvečnimi kilogrami. Na svojem vrhuncu je tehtala kar 120 kilogramov, v zadnjem letu jih je izgubila že 30 in boj z dodatnimi 30 jo še čaka.

"Imela sem natančno dvojno težo kot med svojo kariero, in moram reči, da je to potovanje izgubljanja odvečnih kilogramov pravi izziv. Upam, da mi bo v naslednje pol leta uspelo izgubiti še 30 kilogramov, saj si zares želim biti ponovno v formi," je povedala Dokiceva za avstralski Daily Telegraph: "Ne gre le za številke na tehtnici. Gre tudi za moje zdravje, za moje dobro počutje. Človek se ne more počutiti dobro, če ne je zdravo in zmerno. Trudim se spremeniti način življenja za vedno. Gre za psihično in fizično počutje."

Samozavest

Dokiceva se je teniško upokojila leta 2013, nato pa se je morala soočiti s prekomernim delovanjem ščitnice, ki velikokrat tudi zaradi zdravil povzroči povišanje teže: "Pri bitki s kilogrami ne gre samo za debelost, gre tudi za samozavest in zaupanje. Polovico odvečne teže sem dobila zaradi svoje bolezni. Napihovala sem se kot balon in prav nič nisem mogla storiti. Kar 12 mesecev sem 'vzhajala', a zdaj končno lahko nekaj naredim."

Športnica priznava, da gre pri hujšanju predvsem za psihično bitko: "Ja, to je prava psihična bitka. Od majhnega sem navajena trdo delati in trenirati, a zaradi bolezni sem bila v zares slabem stanju. Sicer si želiš, da bi v enem mesecu izgubil 10, 15 kilogramov, a v resnici ni tako preprosto. To je dolgotrajen proces, zlasti če želiš spremeniti glavo in telo za vse življenje."

Potrpežljivost

"Morala sem postati potrpežljiva, drugače ni šlo. Včasih gre pet kilogramov zelo hitro stran, drugič se kljub zdravi prehrani in treniranju ne premakne prav nič. Včasih v dveh tednih izgubiš le dva kilograma in postaneš nestrpen in neučakan."

Dokiceva je za avstralske medije priznala, da je nekajkrat tudi malo obupala, se ponovno zredila, a ji je potem vedno znova uspelo osredotočiti se na trening in dieto.

"Ja, vmes mi je padla motivacija in sem že hotela obupati. A pomembno je, da si konstanten in pozitiven. Moraš razmišljati o svojih ciljih. Minejo tudi tedni in se nič ne spremeni, potem pa nenadoma izgubiš kar nekaj kilogramov. Enostavno moraš biti potrpežljiv. Spomniti se moraš, da se nisi zredil za 60 kilogramov enem tednu, zato tudi shujšati ne moreš tako hitro. Zame je bilo veliko težje vzdržati dieto kot pa zdržati treninge. Gibanje zame ni problem," pravi Dokiceva, ki vsak dan igra tenis, poleg tega pa tudi teče in hodi.

Dokiceva resno razmišlja, da bi se vrnila k profesionalnemu tenisu, posebno zdaj, ko je zakopala bojno sekiro s svojim nasilnim očetom: "Vesela sem, da končno lahko igram tenis. Nekaj časa zaradi bolezni nisem mogla početi prav nič, ne teči, ne skakati, ne hoditi. Najprej sem le hodila, potem pa sem po izgubi 15 kilogramov le povečala svoj trening ter začela teči. Ukinila sem tudi vse sladke pijače in prigrizke. Zdaj na dan popijem veliko zelenega čaja z ingverjem, to je zdaj moja sladica."

Sladkor

Dokiceva vsem, ki bi radi zdravo živeli, svetuje, naj se najprej znebijo vseh sladkih stvari, od pijač do sladic: "Šele ko sem se odpovedala sladkorju, sem počasi zmanjšala tudi preostale ogljikove hidrate. Šele zdaj sem začela brati tudi deklaracije, saj mi je zares pomembno, kakšno hrano jem. Res sem se začela izobraževati o prehrani, tudi tehtam vse svoje obroke. Na mojem krožniku boste največkrat našli ribo in zelenjavo."

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?