Življenje lahko opišemo tudi kot igro iskanja ravnovesja. Iščemo ravnovesje med delom in počitkom, med odrekanjem in užitkom, med potrebo po spremembi in spremembo samo ... Človek se na spremembe odziva ter se jim poizkuša prilagoditi. Če tega ne stori, je v nevarnosti njegov obstoj.
Tudi telo deluje precej podobno
Vzdrževanje homeostaze (proces, ki omogoča, da se fiziološki procesi in telesna zgradba organizma kljub večjim spremembam v okolici bistveno ne spreminjajo) je temeljni pogoj za nemoteno delovanje vsake celice posebej.
Težnja po ohranjanju sestave in temperature notranjega okolja se vzdržuje z dvosmerno povezanostjo organizma z zunanjim okoljem prek pljuč, prebavne cevi, ledvic in kože.
Koža s krvnim obtokom poskuša ohraniti toplotno ravnovesje, ledvice skupaj s krvnim obtokom sodelujejo pri ohranjanju ravnovesja anorganske sestave in volumna telesnih tekočin, prebavna cev z jetri, skupaj s krvnim obtokom, pri ohranjanju koncentracije glukoze v krvi.
Nadzor nad vsemi pa ima hipotalamus (uravnalni center), ki povezuje in usmerja procese za vzdrževanje ravnovesja v organizmu.
Najbolj zavarovan je mehanizem za vzdrževanje homeostaze kisika (brez njega lahko preživimo le nekaj minut), potem mehanizem, ki skrbi za volumen in elektrolitsko sestavo telesnih tekočin (brez vode smo lahko le nekaj dni) in nazadnje mehanizem za vzdrževanje homeostaze organskih snovi – glukoze v krvi (brez hrane smo lahko nekaj tednov). Nad vsemi pa je mehanizem za vzdrževanje telesne temperature (Lasan, 2004).
Če se neprestano soočamo s spremembami in se jim poskušamo prilagajati, to slej kot prej privede do že znanega pojava utrujenosti ali celo izgorelosti.
Utrujenost pravzaprav pomaga ohraniti homeostazo, saj je njen namen zaščita homeostatske integritete organizma. Lahko rečemo, da nam utrujenost signalizira nevarnost preobremenitve, torej gre za obrambni sistem organizma.
Za delovanje vseh sistemom smo bolj ali manj odgovorni sami in pri upravljanju z vsakim nam je dano le toliko svobode, kot smo je sposobni obvladati. Bolj bomo skrbeli za njih, dlje in bolje nam bodo služili.
Pri skrbi za te sisteme so nam med drugim v pomoč tudi vadba, ustrezna prehrana in počitek.
Jim namenjate dovolj pozornosti?
Dalibor Todorović, prof. šp. vzg.
Viri:
- Lasan, M. (2004). Fiziologija športa-harmonija med delovanjem in mirovanjem. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"