Vsak od nas zazeha v povprečju 20-krat na dan, pri čemer vsako zehanje traja približno pet sekund. Toda zakaj pravzaprav zehamo?
Izkazalo se je, da nihče ne ve zagotovo.
Zehanje se navadno povezuje z utrujenostjo in zaspanostjo, vendar znanstveniki niso dokazali, ali to v resnici kaže na potrebo po spanju.
Kot kaže, zehanje prav tako ni odraz potrebe telesa po dodatni količini kisika – ljudje zehajo tudi ko so njihovi možgani dobro preskrbljeni s kisikom, je pokazala raziskava. Bi pa povezava zehanje-spanje lahko bila oblika neverbalne komunikacije. Pri pavijanih denimo s kolektivnim zehanjem oznanijo, da je čas za spanje.
Tu je še nekaj drugih zelo pogostih teorij o zehanju (čeprav ni nobena zagotovo dokazana):
Zehanje raztegne pljuča in tkiva, kar preprečuje propadanje drobnih dihalnih poti v pljučih. To bi lahko razložilo, zakaj se zdi, da zehamo, ko je naše dihanje plitvo, na primer, ko smo utrujeni ali ko nam je dolgčas.
Zehanje je tudi raztezanje za mišice in sklepe, zehanje pospeši srčni utrip in telo prebudi. Morda zato profesionalni športniki in glasbeniki včasih zehajo, ko potrebujejo večjo osredotočenost.
Pretirano zehanje je lahko simptom bolezni, kot je multipla skleroza, kaže ena izmed raziskav, ali Amiotrofična lateralna skleroza.
Zehanje lahko tudi signalizira prihajajoči migrenski glavobol.
Zakaj pa se zdi, da je zehanje nalezljivo?
Lahko gre preprosto za obliko zrcaljenja, ko torej nenamerno posnemamo dejanja drugih oseb. V to kategorijo spadajo tudi druga vedenja, kot so smeh, križanje rok in praskanje.
Za konec:
Preverite:
Novo na Metroplay: "Vse več mladih zboli za rakom" | Klara Čampa