Skrb za čiste roke je eden najpomembnejših preventivnih ukrepov, ki jih lahko naredimo, da ne zbolimo oz. prenašamo nevarne bakterije ali viruse na ostale ljudi. Kljub temu številne raziskave kažejo, da si veliko ljudi še vedno ne umiva rok, niti po uporabi javnih sanitarij ali domačega stranišča!
Številne bolezni se širijo prav preko umazanih oz. okuženih rok, ki niso umite z milom in čisto, tekočo vodo.
Dezinfekcijsko društvo Slovenije opozarja na upoštevanje zlatega pravila higiene rok: Kadar si rok ne moremo umiti (npr. na potovanjih, kjer tekoča voda in milo nista na voljo), uporabite sredstvo za razkuževanje rok, ki vsebuje vsaj 60 % alkohola.
Kdaj je potrebno roke umiti?
- Pred, med in po pripravi hrane.
- Pred jedjo.
- Pred in po tem, ko skrbimo za bolnika oz. smo v njegovi bližini.
- Pred in po stiku z rano ali odrgnino.
- Po uporabi stranišča.
- Po zamenjavi plenic ali umivanju otroka, ki je šel na stranišče.
- Po smrkanju, kašljanju in kihanju.
- Po dotikanju živali ali njihovih iztrebkov.
- Po pripravi hrane za živali
- Po dotikanju smeti...
Kako si pravilno umijemo roke?
1. Zmočite roke s čisto, tekočo vodo (priporočljiva je topla voda) in nanje nanesite milo.
2. Roke drgnite skupaj, da se milo speni in vnese na vse dele rok (roke dobro očistite ne le po dlaneh, pač pa tudi po zgornji strani, med prsti in pod nohti).
3. Roke umivajte vsaj 20 sekund.
4. Sperite roke pod tekočo vodo.
5. Popolnoma osušite roke s čisto brisačo.
Kaj pa, če nimate dostopa do mila in čiste, tekoče vode?
Umivanje rok z milom in vodo je najboljši način za uničevanje patogenih mikroorganizmov, ki se zadržujejo na njih. Kadar milo in voda nista na voljo, uporabite sredstvo za razkuževanje oz. dezinfekcijo rok, ki vsebuje vsaj 60 % alkohola.
Antibakterijska dezinfekcijska sredstva za roke uničujejo mikroorganizme, vendar pa ne odstranjuje umazanije rok. Če dezinfekcijsko sredstvo nanašamo na vidno umazane roke, se ob nanosu umazanija sprime s sredstvom in odlušči z rok, kar posledično zmanjša učinkovitost dezinfekcije. Kadar so roke vidno umazane, je torej nujno umivanje z milom in toplo vodo.
Kako uporabljamo sredstva za dezinfekcijo rok?
1. Dezinfekcijsko sredstvo nanesite na suhe roke (5 do 10 razpršitev spreja ali 2 do 3 ml gela oz. uporabite robček za roke).
2. Tekočino ali gel hitro in temeljito vtirajte. Z robčkom temeljito brišite roke – 30 sekund.
3. Pri vtiranju ne pozabite na področje med prsti, nohte, zgornjo površino rok in palca. Tekočino oziroma gel vtirajte, dokler se ne posuši.
4. Po pravilni uporabi dezinfekcijskega sredstva so vaše roke učinkovito dezinficirane. Dezinfekcijsko sredstvo uporabljajte po potrebi. Ob ponovni kontaminaciji ali stiku s kontaminirano površino je potrebna ponovna dezinfekcija rok.
Zaskrbljujoči rezultati raziskave
Številne raziskave kažejo, da si veliko ljudi po uporabi javnih sanitarij ali domačega stranišča ne umije rok.
Bodite previdni, ko se dotikate kljuk v toaletnih prostorih, saj si marsikdo po opravljeni potrebi žal ne umije rok. To pomeni, da je v takšnih prostorih leglo nevarnih mikroorganizmov, ki se lahko prenesejo na vaše roke, čeprav ste si sami po uporabi stranišča umili roke z milom in toplo vodo.
Število ljudi, ki si roke po uporabi stranišča umije, sicer v zadnjih letih narašča, še vedno pa je veliko preveč takšnih, ki brez slabe vesti širijo naokrog nevarne viruse in bakterije.
Ne pozabite, da se tudi vi dnevno dotikate istih kljuk, miz, ročajev nakupovalnih vozičkov, ograj, gumbov na kavomatih in bankomatih ter ostalih površin, na katere so ljudje z umazanimi rokami in slabimi higienskimi navadami prenesli nevarne mikroorganizme, zaradi katerih lahko zbolite!
Raziskava o umivanju rok po uporabi javnega stranišča, ki je bila izpeljana v štirih večjih slovenskih mestih, je pokazala, da so higienske navade Slovencev slabe.
Vsi ljudje se zavedamo, da je treba po uporabi stranišča roke umiti, vendar pa raziskava kaže, da tudi pri higienskih navadah teoretičnega znanja ne prenašamo vedno v svojo dnevno prakso. Vzorec raziskave je obsegal 1617 naključnih obiskovalcev javnih sanitarij v mestnih središčih ter nakupovalnih centrih, od tega je bilo približno polovica moških (813) in polovica žensk (804). Na vseh opazovanih mestih so imeli uporabniki na razpolago tekočo čisto vodo, milo v ustreznem dozirniku ter papirnate brisače ali sušilnik za roke.
Raziskava je pokazala, da si kar 22 % uporabnikov javnih sanitarij po opravljanju fiziološke potrebe ni umilo rok, kar je zaskrbljujoče dejstvo. Med opazovanimi je bilo 35 % moških, ki si rok sploh ni umilo, medtem ko si med opazovanimi ženskami rok ni umilo 9 %.
Številke torej kažejo, da si vsak tretji moški in vsaka deseta ženska po uporabi sanitarij rok ne umije. Med tistimi, ki so si roke umili, je bilo zgolj 41 % takšnih, ki si je roke umilo pravilno v skladu s tehniko pravilnega umivanja rok, kar 37 % opazovancev pa si je roke umilo pomanjkljivo.
Najslabše higienske navade so bile po isti raziskavi ugotovljene med starejšimi moškimi, saj si jih skoraj polovica ni umila rok (skoraj vsak drugi starejši moški si torej po uporabi javnega stranišča ni umil rok).
Med prakticiranjem dobrih higienskih navad so v raziskavi prevladovale mlade ženske, med katerimi si rok ni umilo zgolj 7 %, več kot polovica pa je bilo takih, ki so si roke umile pravilno.
Dejstvo je, da ljudje, ki ne upoštevajo dobrih higienskih navad, posledično ogrožajo ne le svoje zdravje, pač pa tudi zdravje ostalih ljudi.
To je eden od razlogov, zaradi katerega je smiselno izven varnega domačega okolja s seboj v žepu ali torbici nositi sredstvo za razkuževanje rok, ki vas bo obvarovalo pred slabimi higienskimi navadami ostalih in potencialno okužbo z nevarnimi virusi ali bakterijami.
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"