Demenca, je bolezen, ki prizadene kognitivne sposobnosti, kot sta spomin in sklepanje, vpliva pa tudi na poslabšanje govora in obvladovanje čustev. Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije, V Sloveniji z demenco živi povprečno 43.000 ljudi.
Po svetu se z demenco sooča več kot 55 milijonov ljudi. Stanje naj bi se, če se bo uresničil črn scenarij, po raziskavi, objavljeni v reviji Lancet Public Health, še poslabšalo, saj naj bi demenca do leta 2050 prizadela več kot 150 milijonov ljudi.
Zgodnji znaki demence
Težave s spominom, zlasti s spominjanjem nedavnih dogodkov, so običajno najzgodnejši znak, ki opozori na demenco. Dr. Johannes Uys iz splošne ambulante Broadgate deli še štiri zgodnje znake demence, na katere je potrebno položiti pozornost. Ti so:
- Negotova hoja
- Nerodnost
- Težave s koordinacijo
- Tresenje ali togost okončin
Čeprav ti simptomi lahko sprožijo alarm, je opozoril, da so telesni simptomi pogosteje povezani z nekaterimi vrstami demence, kot je demenca pri Parkinsonovi bolezni.
Poleg tega lahko vsak posameznik demenco doživlja drugače, zaradi česar je napredovanje simptomov različno. Če pa pri sebi ali ljubljeni osebi opazite katerega od teh zgodnjih znakov, se je pomembno posvetovati z zdravnikom.
Zgodnje odkrivanje je lahko v bistveno pomoč
Obstajajo nekatera zdravila in načini zdravljenja, ki lahko pomagajo ublažiti simptome, kar pomeni, da je najboljša možnost za spopadanje z demenco zgodnje odkrivanje, saj zgodnja diagnoza odpira vrata za nadaljnjo oskrbo in zdravljenje.
Čim prej se opazijo simptomi in poda diagnoza, večje možnosti za pomoč ima bolnik. Zaplete se pri tem, da marsikdo zgodnjih simptomov ne povezuje z demenco. Tudi raziskava, ki jo je izvedlo Alzheimerjevo društvo je pokazala, da le eden od treh ljudi v prvem mesecu pove svojemu zdravniku o simptomih demence pri sebi ali svoji bližnji osebi. Večina o tem molči, ker niso prepričani, kateri simptomi so lahko povezani z demenco in kateri so le znaki normalnega staranja.
Medtem ko se nekaterih dejavnikov tveganja, kot je starost, ne da preprečiti, pa se lahko druge obvladuje in zmanjša možnost za razvoj demence. Mednje spadajo telesna vadba, uravnotežena prehrana in ohranjanje zdrave telesne teže, ter prenehanje kajenja in zmanjšanje uživanja alkohola, nezdravih maščob, sladkorja in soli.
Vir: mirror.co.uk
Preverite tudi Aktivni podkast:
V epizodi Aktivni podkasta je v naši družbi dr. Ana Debevc Prašnikar, specialistka interne medicine, ki že vrsto let raziskuje načine, s katerim lahko podaljšamo mladostno delovanje našega telesa.
Prisluhnite mu tukaj:
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del