Dopust brez poletnih bolezni

Povišana temperatura in prebavne motnje, ki jih spremljata še driska in bruhanje, so najpogostejše težave, zaradi katerih ljudje poleti obiščemo zdravnika.

Enteroviroze, ki se največkrat pojavljajo poleti in jeseni, povzroča več kot 70 enterovirusov, najbolj pa so dovzetni otroci med 4. in 12. letom. Za brezbrižen dopust brez viroz, obiskov zdravnika in tudi brez stresa, ki ga povzročijo sončarica ali pa piki insektov, boste poskrbeli z dobro pripravljeno potovalno lekarno in tako, da boste upoštevali nekatera higienska pravila.

Enteroviroza

Prepoznate jo po vneti sluznici žrela in vnetih dihalnih poteh, neredko pa jo spremljajo še občutljivi limfni vozli in hripavost. Vsem tem tegobam se pogosto pridruži še povišana telesna temperatura.

Edino zdravilo so sredstva za zniževanje temperature in veliko tekočine, da otrok ne bi dehidriral. Enteroviroze se ne zdravijo z antibiotiki, k zdravniku pa se morate odpraviti, če se navedenim simptomom pridruži še bruhanje in če viroza traja dlje od 5 dni.

Veliko poletnih viroz lahko preprečite že z upoštevanjem preprostih pravil. Najpomembnejše je paziti na higieno rok. Če nimate pri roki vode in mila, si pomagajte z dezinfekcijskimi sredstvi za roke, ki jih ni treba izpirati.

Pred zaužitjem obvezno umijte sadje in zelenjavo, izogibajte pa se tudi umazani vodi v bazenih ter večkratni uporabi istih brisač. Enteroviroze precej pogosto spremljata še driska in bruhanje, zato ne pozabite nadomestiti tekočine.

Otrokom je najbolje dati oralno rehidracijsko raztopino, ki jo lahko kupite v prav vsaki lekarni. Ta nadomesti tudi izgubljene elektrolite. Zaradi specifičnega grenkega okusa je otroci ne marajo, na trgu pa lahko najdete tudi različne sadne okuse.

Sončarica in osip

Bruhanje, povišana telesna temperatura (včasih je tudi ni), glavobol, zaspanost, vrtoglavica, rdečica obraza, zvonjenje v ušesih in nemir so simptomi sončarice.

Najpogosteje se pojavi kot posledica večurne igre in izpostavljanja soncu brez ustrezne zaščite. Če pri otroku opazite katerega od naštetih zgornjih simptomov, ga takoj umaknite v temen klimatiziran prostor in mu slecite oblačila.

Na tilnik in glavo mu polagajte hladne obloge, počasi ga ohladite z oblivanjem z mlačno vodo in mu ponudite hladne napitke. Obvezno pa kontrolirajte telesno temperaturo.

Sončarica je lahko zelo nevarna, saj lahko vodi v izgubo zavesti in povzroči hude posledice za zdravje. Če se stanje ne stabilizira, poiščite zdravniško pomoč. Priporočljivo je tudi vlaženje las, vratu in tilnika.

Sonce lahko poleg opeklin in sončarice povzroči tudi alergijske reakcije otroške kože. Lažji osip zaradi vročine in znojenja je zelo pogost pojav pri otrocih, pa vendar ni nujno, da gre za alergijo.

Sonce je čedalje bolj škodljivo oziroma sevanje je vse močnejše, zato se ocenjuje, da ima kar okoli 20 odstotkov ljudi določeno obliko alergije na sonce, ki jo največkrat povzroča UV-sevanje in pa tudi njegova interakcija s snovmi iz kozmetičnih izdelkov.

Alergije na sonce se pokažejo na predelih kože, ki so bili najdlje časa izpostavljeni soncu, na primer na vratu, rokah, obrazu ali dekolteju. Pokažejo se nekaj ur po sončenju, in to v obliki majhnih mehurčkov, ki neredko tudi srbijo. Zato uporabljajte kreme z visokim zaščitnim faktorjem in tudi losjone, ki negujejo kožo.

Kaj spraviti v potovalno lekarno?

• V potovalni lekarni ne smejo manjkati dezinfekcijsko sredstvo za rane, krema z antibiotičnim delovanjem in mazila, ki ublažijo razdraženost kože v primerih pikov insektov, sončnih opeklin ali meduz. Otroci se neredko poškodujejo tudi med igro. Vedno imejte pri roki dezinfekcijsko razpršilo – najbolje takšno, ki ne peče in se lahko nanese na sluznico.

• Po dezinfekciji rano prekrijte le s sterilno gazo in jo pustite, da se posuši na zraku. Ni je treba niti posipati niti mazati, tudi z rokami se je ne dotikajte. Če je rana večja in v njej ostane tudi tujek, nujno obiščite zdravnika.

• Če otrok stopi na žebelj, je treba poiskati zdravniško pomoč. Če ni cepljen proti tetanusu, sledi še cepljenje.

• Na udarnine je najbolje takoj namestiti hladen obkladek ali led, saj tako preprečite nastanek hematoma. Če otrok noče držati ledu na udarnini, lahko mesto udarca namažete z maslom.

• Za blaženje srbenja uporabite kreme z blagim anestetičnim delovanjem.

• Potencialno nevarne so tudi igre v pesku na plaži, še posebej za deklice. Vedno pazite, da jim boste odstranili ves pesek iz genitalij in nog. Po vrnitvi s plaže otroke vedno dobro oprhajte z vodo in milom, še posebej intimne dele telesa.

• Če otrok stopi na morskega ježka, obvezno odstranite bodice. Najbolje kar s sterilno iglo, potem pa morate mesto vboda še dezinficirati. Opekline meduz zdravite z ledom, kamagelom ali podobnim mazilom.

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?