Globalna katastrofa ali le ‘gripica’? Čeprav se virus H1N1 ne zdi tako zelo zlovešč, strahovi ostajajo. Poiskali smo odgovore na nekaj najpogostejših vprašanj.
1 Zakaj se bojimo večjega izbruha gripe A (H1N1) jeseni?
Slovenija se uvršča med države, ki jih je ta virus zmerno prizadel. Kot vsem virusom gripe tudi temu vročina ne ustreza in se začne hitreje razmnoževati, ko temperatura pade. Epidemiologi so zato poleti, ko na južnem polu vlada zima, opazovali dogajanje v Južni Ameriki in Avstraliji, kjer se je virus hitro širil. Povečano tveganje za širjenje okužbe pa pomeni tudi začetek novega šolskega leta.
2 Je gripa A nevarnejša od sezonske gripe?
Virus se od pojavitve v Mehiki še ni spremenil in večina primerov je bila nenevarnih. Oboleli jo navadno odnesejo z običajnimi simptomi gripe, počivati morajo od pet do sedem dni. Stopnja umrljivosti zaradi tega virusa je po ocenah od 0, 1 do 0, 4 odstotka; umrljivost, ki jo povzroči sezonska gripa, pa je 0, 1-odstotna. Res pa je, da je gripa A bolj nalezljiva; tako bi se lahko namesto običajnih 5 do 15 odstotkov okužilo 30 odstotkov prebivalstva.
3 Lahko virus mutira?
Virus gripe je zelo nepredvidljiv. Virus H1N1 je križanec med prašičjim, človeškim in ptičjim virusom. Lahko mutira ali se nepredvidljivo spremeni ob stiku z drugim sevom virusa ter tako ustvari novo različico, ki je lahko bolj ali pa manj agresivna. V tem primeru bi bila cepiva iz virusnega seva H1N1, ki so v pripravi, popolnoma neučinkovita. Najbolj črn scenarij predvideva križanje z zelo smrtonosno ptičjo gripo H5N1.
4 Protivirusna zdravila, zaščitne maske, odmerki cepiv … Zakaj mora država poskrbeti, da je z njimi dobro založena?
Ker tveganje ni le individualno, temveč precej širše. Celo pri le 0, 1-odstotni stopnji umrljivosti bi to med 20 milijoni obolelih pomenilo 20 tisoč smrtnih primerov. In če bi zboleli vsi prebivalci določene države hkrati, bi to pomenilo njeno ekonomsko ohromitev, njen zdravstveni sistem pa bi bil preobremenjen, česar posledice bi čutili predvsem drugi bolniki.
5 Katere skupine so najbolj ogrožene?
Najbolj izpostavljene skupine niso nujno tudi najbolj ogrožene. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se v večini držav bolezen v večjem številu pojavlja pri mladih. V najbolj tvegano skupino, kar zadeva okužbo in zaplete, pa sodijo osebe z obolenji dihal, srčno-žilnimi boleznimi in oslabelim imunskim sistemom, sladkorni bolniki, otroci, mlajši od enega leta, in nosečnice.
6 In če ne sodimo med najbolj ogrožene?
Nepričakovani zapleti so vedno mogoči. Zdrava mlada Belgijka je na primer podlegla gripi A, potem ko se je tej pridružila še virusna pljučnica. Omejitev širjenja virusa je naša skupna odgovornost, zato je tudi pomembno, da začnemo čim prej upoštevati preventivne ukrepe.
7 Kaj naj storimo, če posumimo, da smo zboleli?
Če je naša telesna temperatura višja od 38° C in imamo kakršnekoli težave z dihalnim sistemom (vnetje sinusov, angino, ušesno vnetje, bronhitis …), poleg tega pa še glavobol, bolečine v mišicah in občutek utrujenosti, pokličemo splošnega zdravnika. Pomembno je, da ne izgubljamo časa, saj so protivirusna zdravila učinkovitejša v prvih 12 urah po pojavu prvih simptomov. K zdravniku ne odidemo na lastno pest, da ne bi okužili še drugih, temveč se po telefonu dogovorimo za ustrezen termin.
Če ni tveganja za zaplet bolezni, nam bo zdravnik najbrž predpisal paracetamol, maske za zaščito bližnjih in počitek. Protivirusna zdravila, kot sta tamiflu in relenza, so v primeru blažje oblike bolezni nepotrebna. Predvsem pri otrocih pa moramo biti pozorni tudi na drugotne učinke obolenja, kot je bruhanje.
Kako se pripraviti?
- Priskrbite si termometer, saj je prvi opozorilni znak povišana telesna temperatura (nad 38° C).
- Večkrat na dan si roke umijte z milom ali ustreznim alkoholnim razkužilom, ki ga lahko nosite v torbi, in jih obrišite v papirnato brisačo.
- Namesto v roko kihnite ali zakašljajte v robček oziroma v zgornji del rokava, da zmanjšajte možnost širjenja mikrobov. Uporabljajte papirnate robčke, ki jih takoj po uporabi odvrzite v koš.
- V primeru pandemije se izogibajte poljubljanju, objemanju in stiskanju rok.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?