Srčno-žilne bolezni in možganska kap so najpogostejši vzrok smrti. V Sloveniji povzročijo kar okoli 40 odstotkov vseh smrti. Letošnji svetovni dan srca je bil namenjen predvsem ozaveščanju in ohranjanju zdravja na delovnem mestu, potekal je pod geslom "Delamo s srcem".
Strokovnjaki so v drugi polovici dvajsetega stoletja dokazali očitne povezave med nezdravim življenjskim slogom in pojavljanjem kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak in sladkorna bolezen.
Dejavniki tveganja, ki pospešujejo nastanek bolezni srca in ožilja
Telesna nedejavnost
Odrasla oseba naj bi se vsak dan ali vsaj 4- do 5-krat v tednu za pol ure posvetila ustrezni telesni dejavnosti. K redni telesni dejavnosti prištevamo tudi aktivnosti v zasebnem življenju in poklicnem delu. Veliko koristi si boste naredili, če namesto dvigala izberete stopnice ali se po nakupih in na delo odpravite raje peš kot z avtom. Pomembno je, da z gibanjem dosežete čim večjo porabo energije.
Neuravnotežena prehrana
Neustrezna prehrana je med najpomembnejšimi vzroki pojava srčnega infarkta in nenadne smrti. Je napovedni dejavnik za druge dejavnike tveganja, kot so povišan holesterol in sladkor v krvi, previsok krvni tlak, prekomerna telesna teža in debelost. Pravilen način prehrane glede na sestavo obrokov vključuje živila iz vseh skupin: največ sadja in zelenjave, puste mesne izdelke, izdelke iz posnetega mleka in polnovredne krušne izdelke. Pomembno je, da tekom dneva zaužijete dovolj tekočine - najmanj 1, 5 do 2 l.
Kajenje in prekomerno uživanje alkohola
Kajenje je dejavnik tveganja, ki povzroči največ bolezni. Posledice so odvisne od števila pokajenega tobaka in od let kajenja. Sokriv je za okoli 50 % vseh smrti, polovica od teh pa je zaradi bolezni srca in ožilja. Tudi uživanje večjih količin alkohola je povezano z nerednim bitjem srca in s srčnim infarktom in je pogost vzrok za zvišan krvni tlak. Vseh posledic škodljive rabe alkohola se ne da opisati, še posebno pa ne trpljenja članov družine alkoholika.
Psihosocialni dejavniki tveganja
Med psihosocialne dejavnike tveganja prištevamo nizek socio-ekonomski status, prenizko socialno podporo, socialno izolacijo, stres na delu in v družinskem življenju ter negativna čustva, vključno z depresijo in agresivnostjo. Psihosocialni dejavniki tveganja so nevarni še posebej zato, ker v življenje obremenjenega posameznika privabijo tudi ostale vedenjske dejavnike tveganja, kot so prekomerno uživanje alkohola, kajenje in nezdrava prehrana.
Neustrezno delavno okolje
Po rezultatih analiz obremenjenosti v delovnem okolju so organizacijski pogoji pogost vzrok preobremenjenosti delavcev. Po podatkih EUROSTAT-a že 9 % delavcev poroča o šikaniranju in 4 % o pojavljanju psihičnega mučenja in izživljanja na delovnem mestu.
V resnici pa je neustreznih psihosocialnih pogojev celo več, vendar so ti le redko spoznani za takšne. Pogosteje so skriti v nezadovoljstvu z vsebino in organizacijo dela. V delovnem okolju se pogosto srečujemo tudi s kemičnimi dejavniki tveganja.
Število kemičnih snovi v svetu narašča. Delavci so pri svojem delu izpostavljeni številnim škodljivim snovem. Za ohranitev zdravja delavcev je zelo pomembno zgodnje odkrivanje tvegane izpostavljenosti kemičnim snovem, to je takrat, ko še ne nastopijo okvare zdravja ali bolezni. Pogosto se delavci na delovnem mestu soočajo tudi s prekomernim hrupom, vibracijami, sevanji in neustrezno svetlobo.
Anita Žvikart
Povzeto po: mag. Nataša Jan, univ. dipl. biol; Ali vaše delovno okolje spodbuja zdrav življenjski slog; 2009
Za več informacij kliknite tukaj!
Projekt: »Vzpostavitev in razvoj podpornega okolja za informiranje, mreženje, krepitev in participacijo NVO, delujočih na področju zdravja na nacionalni in EU ravni« delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: »Institucionalna in administrativna usposobljenost, « prednostne usmeritve: »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega dialoga in socialnega dialoga. «
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?