Revmatoidni artritis je kronična sistemska bolezen avtoimune narave, ki povzroča boleče vnetje in posledično poškodbo sklepov. Odločilna pri zdravljenju revmatoidnega artritisa sta upočasnitev napredovanja bolezni in izboljšanje kakovosti življenja, zato sta zgodnja postavitev diagnoze ter takojšen začetek zdravljenja izrednega pomena.
Bolezen je povezana z visoko stopnjo nezmožnosti opravljanja dela in vsakodnevnih opravil. Strokovnjaki ocenjujejo, da v desetih letih po nastanku bolezni od 32 do 50 odstotkov bolnikov popolnoma neha opravljati svoje delo, če bolezen ni ustrezno zdravljena.
“Po skoraj četrt stoletja smo lani dobili nova merila za postavitev diagnoze revmatoidnega artritisa. Diagnozo je mogoče postaviti prej predvsem zato, ker ni potrebno, da sklepno vnetje traja šest ali več tednov. Poleg tega je zdaj mogoče postaviti diagnozo revmatoidnega artritisa tudi, če je otekel en sam sklep. Vse to seveda omogoča hiter začetek zdravljenja, kar pomembno izboljša tudi prognozo bolezni,” je na novinarski konferenci povedal prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo.
Društvo revmatikov Slovenije
Društvo revmatikov Slovenije deluje že 29. leto in redno sodeluje z zdravstveno stroko v Sloveniji tako na posvetovalnem kot na izobraževalnem področju. Organizirajo izobraževalne vikend seminarje, ki potekajo na različnih lokacijah po Sloveniji.
Vodijo jih strokovnjaki različnih področij: revmatologi, fiziatri, psihologi, oftalmologi, ortopedi, infektologi itd. Zelo dobro sodelujejo z oddelkom za revmatologijo Pediatrične klinike Ljubljana, s katerim vsako leto pripravijo izobraževalni seminar za starše z obolelim otrokom.
Sodelovali so tudi na konferenci Management in vodenje v zdravstvu 2011. Društvo revmatikov Slovenije je član Evropske lige za boj proti revmatizmu, ki združuje bolnike in stroko.
V Društvu revmatikov Slovenije ocenjujejo, da zelo dobro sodelujejo s slovenskimi revmatologi. Andrej Gregorčič poudarja, da so slovenski revmatologi visoko usposobljeni. Žal pa tudi revmatološki bolniki občutijo krizo, ki pesti Slovenijo.
Gregorčič je opozoril, da projekt Ministrstva za zdravje Korak naprej – strategija zdravstva do leta 2020 iz košarice obveznega zavarovanja za bolnike z vnetno revmatično boleznijo črta zdraviliško zdravljenje, čemur seveda društvo odločno nasprotuje.
“Kljub vsem težavam imamo revmatiki v Sloveniji kar dober dostop do zdravil, ampak šele takrat, ko smo že obravnavani pri revmatologu. Spet pa bi omenil dolge čakalne dobe pri revmatologih, za operacije na ortopediji, za preglede v radiologiji in za terapije v zdraviliščih,” je dejal Gregorčič.
V Sloveniji imamo premalo revmatologov
V Evropski uniji je poprečno 1,7 revmatologa na 100 tisoč prebivalcev, v Sloveniji pa le 0,8. Po oceni prof. dr. Tomšiča je v Sloveniji obolelih za vnetno revmatično boleznijo od 40 tisoč do 60 tisoč ljudi, v celotni državi pa je na voljo manj kot 20 specialistov revmatologov, ki so seveda preobremenjeni. Trenutno čaka na prvi pregled pri revmatologu 1.728 ljudi.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
