Preberite zanimiv intervju v Playboyu z dr. Nado Rotovnik Kozjek, vodja ambulante za klinično prehrano v okviru Onkološkega inštituta v Ljubljani, kjer skrbi za to, da bolniki, ne samo rakavi, ne bi hujšali.
'Moje mnenje je, da so shujševalne kure kurji pristop. Ločevalna dieta pomeni samo to, da bomo manj pojedli, ker bomo ločevali. Najboljši pristop k regulaciji telesne teže je, da v telo vnesemo nekoliko manj, kot porabimo. Tukaj nam ne more pomagati nobena dieta, ampak samo lastna disciplina in počasen pristop ter zmernost.
V življenju se zmernost pri hrani zelo splača. Če se bomo pa začeli zelo intenzivno ukvarjati s športom, si bomo pa lahko privoščili tudi, da bomo nezmerni, privoščili si bomo lahko tudi kokakolo, ki si je sicer ne bi smeli.
Prehrana, v kateri prevladujejo živila z nizkim glikemičnim indeksom, ima smisel v vsakdanjem življenju, če se ne ukvarjaš z naporom, pri katerem bi hitro potreboval sladkor. Takrat je to neke vrste zdrava prehrana. Če gre pa za športnika, ki mora čez pol ure teči na Šmarno goro, potem pa, prosim, tik pred tem naj poje nekaj z visokim glikemičnim indeksom. Če bo jedel, recimo, otrobe, se pravi hrano z nizkim glikemičnim indeksom, bo do energije prišel šele, ko se bo vrnil domov.
Dieta po krvnih skupinah znanstvene osnove za zdaj nima. Verjetno je v ozadju zavedanje, da del individualnega pristopa k hrani predstavlja tudi naša genetska različnost. Lahko da se bo kakšna povezava pokazala, vsekakor pa ne na tak preprost, banalen način, kot si ga ljudje s to dieto predstavljajo.
Pri hujšanju bi opozorila še na eno stvar: z leti je vedno bolj treba varčevati z mišicami. Sama se ne bom lotila stradanja, ker se bojim za tistih nekaj mišic, ki jih imam. Vedno sem bila suha, z neko blazno mišično zalogo nisem šla v srednja leta in je bil moj start zaradi tega zelo slab. Tiste mišice, ki jih pa imam, se trudim ohraniti, ker če jih bom zdaj izgubila, pomeni, da bom v prihodnosti funkcionalno prej začela pešati.
Največja neumnost, ki jo lahko naredimo, je hujšanje ob bližajočih se petdesetih. Takrat smo hormonsko že slabši in tako nastavljeni, da bomo pri hujšanju predvsem izgubljali mišice. Špeh nam bo ostal. Bolj suhi bomo sicer mogoče eno tekmo odtekli hitreje, ampak zaradi tega čez pet let ne bomo mogli več teči, ker nas bodo sklepi tako boleli.
Pri športni aktivnosti, posebno pri športni aktivnosti na prazno, brez ustrezne prehrane se začnemo razgrajevati. Tukaj ga ljudje najbolj lomijo, ko hočejo nekaj na silo, z dietami, namesto da bi počasi, z delom na mišicah. Če boš pravilno treniral, ti bo tudi tisto maščobo, kolikor je je preveč, uspelo pokuriti. Je pa z leti dejansko bolje, da smo malo bolj okrogli.'
Celoten intervju si lahko preberete na www.playboy.si.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?