»Če začnemo zvišan krvni tlak zdraviti, preden začne svoj škodljivi pohod po telesu, se izognemo marsikateremu zapletu: možganski kapi, srčnemu infarktu, odpovedi ledvic in številnim drugim. « Preberite si intervju z asist. mag. Jano Brguljan Hitij, specialistko interne medicine.
Zakaj toliko hrupa zaradi zvišanega krvnega tlaka?
Zvišan krvni tlak resno ogroža zdravje. To je bolezen, ki nenehno škodi življenjsko pomembnim organom in organskim sistemom. Slabo zdravljen ali nezdravljen zvišan krvni tlak lahko privede do invalidnosti in celo do prezgodnje smrti.
Kdaj je krvni tlak zvišan?
Krvni tlak ni ves čas enak, niha namreč pri zdravih ljudeh in pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom. Zviša se, če se ukvarjamo s športom, če težko delamo, se razburimo, se česa ustrašimo, če kaj napeto pričakujemo in v podobnih primerih. Ko fizična dejavnost ali razburjenje mine, tlak spet pade. Poleg tega je krvni tlak navadno višji podnevi kot
ponoči, ko spimo.
Pravimo, da je krvni tlak zvišan, če je sistolični krvni tlak v mirujočem, sedečem položaju enak ali višji kot 140 mm Hg, diastolični krvni tlak pa enak ali višji kot 90 mm Hg.
Vsem ljudem, ki imajo zvišan krvni tlak v družini, svetujem, da si ga občasno merijo. To naj storijo tudi vsi tisti, ki preveč sedijo, se premalo gibajo, so pretežki, veliko kadijo, popijejo preveč alkohola in so pogosto v stresnih situacijah.
Spodnji krvni tlak je pri zdravem človeku nižji od 90 mm Hg.
Tako je. Vrednosti spodnjega krvnega tlaka se lahko znižajo celo na 40 ali 50 mm Hg, pa ni nič narobe.
Pri nekaterih bolnikih zvišan krvni tlak povzročajo bolezni ledvic in ledvičnih arterij, bolezni nadledvičnih žlez, nekatere srčne in žilne bolezni ter hormonske motnje. Kateri pa so drugi vzroki?
Zvišan krvni tlak res povzročajo nekatere bolezni in motnje. V teh primerih je ozdravljiv, saj se zniža, ko omenjene bolezni pozdravimo. Pri večini bolnikov (približno pri 90 %) pa vzroka ne poznamo. Pravimo, da imajo esencialno (primarno, prvobitno) arterijsko hipertenzijo. Ker vzroka ne poznamo, ga ne moremo odstraniti, zato krvni tlak
znižujemo z zdravili, ki jih mora bolnik praviloma redno jemati vse življenje.
Kakšni so prvi znaki zvišanega krvnega tlaka?
V tem je pravzaprav problem, saj ni nobenih značilnih prvih znakov. Šele ko bolezen napreduje, se pojavijo jutranji glavoboli, predvsem v zatilju, vrtoglavica, nerazložljiva utrujenost, šumenje v ušesih, moteno je spanje in podobno.
Prve resne težave se torej pojavijo šele, ko bolezen že nekaj časa traja.
Ne moremo natančno napovedati, kdaj se bodo pojavile prve težave, ker je to zelo odvisno od posameznika. Pri nekom se težave pojavijo po enem letu, pri drugem pa lahko zvišan krvni tlak škodi zdravju nekaj let, vendar bolnik tega sploh ne ve. Tiho škoduje predvsem srcu, možganom, ledvicam in očem. Tem organom zato pravimo
tarčni organi.
Kdo lahko pričakuje, da bo imel zvišan krvni tlak?
Predvsem so ogroženi vsi, ki ga imajo v družini. Genetiki pospešeno raziskujejo, kako bi se ga dalo predvideti, vendar to za zdaj še ni mogoče. Če bi bilo, bi s tem lahko vsaj pri najbolj ogroženih preprečili marsikatero hudo obolenje ali celo smrt.
Kako zdravite zvišan krvni tlak?
To bolezen zdravi več ljudi. Zaželeno je, da sodelujejo bolnik, zdravnik, medicinska sestra in farmacevt. Vsi skupaj morajo delovati kot uglašen orkester pod taktirko zdravnika.
Je res, da sleherni odvečni kilogram, ki ga ima bolnik z zvišanim krvnim tlakom, dodatno obremenjuje srce in mu škoduje?
Seveda. Bolnik, ki shujša za 5 kilogramov, lahko zniža zgornji in spodnji krvni tlak za približno 10 mm Hg.
Pri višjih stopnjah zvišanega krvnega tlaka je verjetno treba poleg zdravega načina življenja bolniku predpisati tudi ustrezna zdravila?
Za zdravljenje je na voljo več skupin zdravil. Kdaj in katero bo zdravnik predpisal bolniku, je odvisno od višine krvnega tlaka, prizadetosti tarčnih organov, drugih dejavnikov tveganja in sočasnih bolezni ter od zdravil, ki jih bolnik že jemlje.
Zdravnik najpogosteje uvede le eno zdravilo v majhnem odmerku. Če zdravilo nima zadostnega učinka, odmerek po nekaj tednih poveča in/ali doda drugo zdravilo. Če zdravljenje ni učinkovito ali pa se bolnik ne počuti dobro, je treba zdravilo zamenjati. Lahko pa zdravnik bolniku že na začetku zdravljenja predpiše kombinacijo dveh zdravil.
Zakaj je treba včasih jemati več kot eno zdravilo za zdravljenje krvnega tlaka?
Vzrokov za nastanek zvišanega krvnega tlaka je več, zato moramo navadno delovati v več smereh.
Zdravila proti zvišanemu krvnemu tlaku je treba jemati vsak dan. Kaj pa če bolnik zdravilo pozabi vzeti ali če vzame prevelik odmerek?
Če bolnik pozabi vzeti en odmerek zdravila, se bo krvni tlak zvišal. To ne povzroči hujših posledic. Zato zadošča, da bolnik po pozabljenem odmerku jemlje zdravila tako kot prej. Izmeri naj si tudi krvni tlak. Kadar je znatno zvišan, svetujemo zdravniški pregled. Če pa vzame prevelik odmerek, lahko pričakujemo večje znižanje krvnega tlaka, zato
je najbolje, da tisti dan počiva. Če bi se pojavili vrtoglavica in omotica, je najbolje, da se uleže in si podloži noge, da bo tako olajšano vračanje krvi v srce.
Ali zdravila odpravijo škodo, ki jo je povzročil zvišan krvni tlak?
Škode niti z najbolj doslednim upoštevanjem napotkov za zdravo življenje in jemanjem zdravil ni mogoče v celoti odpraviti. Lahko pa s tem bolezen ustavimo in tako preprečimo njeno morilsko pot.
Kakšen merilnik krvnega tlaka svetujete?
Zelo pomembno je pravilno merjenje krvnega tlaka. Zato ljudem svetujemo, naj imajo doma poleg toplomera tudi merilnik krvnega tlaka. Priporočamo tako imenovane oscilometrične avtomatske nadlahtne merilnike krvnega tlaka, ki morajo imeti ustrezen mednarodni certifikat oziroma potrdilo o kakovosti. Pri zdravniku krvni tlak še vedno merimo z živosrebrnimi merilniki, ki pokažejo natančne vrednosti tudi ob srčnih aritmijah, ko avtomatski oscilometrični merilniki navadno odpovedo.
Imate za konec še kakšen nasvet?
Mogoče bi samo še enkrat poudarila, da naj si tudi zdravi občasno izmerijo krvni tlak.
Priporočila za tiste, ki imajo zvišan krvni tlak
- Nadzorujte krvni tlak!
- Pazite na telesno težo.
- Vsak dan telovadite, se sprehajajte, plavajte, tecite na smučeh . .
- Omejite uživanje soli. Nadomestite jo z bolj zdravimi zelišči, začimbami ali dišavnicami.
- Ne jejte konzervirane hrane.
- Opustite kajenje.
- Pijte manj kave. Spijte le 2 skodelici na dan, zadnjo do 15. ure.
- Na dan popijte največ 2 merici (moški) oz. 1 merico (ženske) alkohola. Merica je deciliter vina ali malo pivo.
- Čim manj se vznemirjajte.
- Naučite se sproščanja.
- Privoščite si dovolj spanja in počitka.
- Ne pretiravajte z delom.
- Naj se vam nikoli ne mudi preveč.
- Redno jemljite zdravila po zdravnikovih navodilih.
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"