Po zaslugi svoje družine je pravočasno odkrila prvi znak izjemno nevarnega raka. Zdravniki so ji sprva pripisovali le 18 odstotkov možnosti za preživetje, a po devetih letih boja je zmagala.
Courtney Mangan je diagnozo raka dobila povsem nepričakovano. Sama sploh ni opazila, da se z njenim zdravjem dogaja nekaj resnega. Družinski člani so jo opozorili na znamenje na njenem hrbtu, ki se je začelo spreminjati. Sama ga ni mogla videti, a so jo prepričali, naj gre k zdravniku.
Zdravnik je zagotavljal, da je vse v redu
Obiskala je osebnega zdravnika, ki je znamenje pregledal dvakrat in jo poslal domov z razlago, da ni nič zaskrbljujočega. Kljub temu se je odločila še za pregled pri dermatologu – in prav ta odločitev ji je rešila življenje.
Kot pravi Courtney, je bilo takrat že skoraj prepozno. Stara je bila komaj 29 let.
»Imela sem znamenje na hrbtu, ki ga nikoli nisem videla sama. Družina je opazila, da se spreminja, in mi svetovala, naj grem k zdravniku. Osebni zdravnik mi je zatrdil, da je vse v redu, a sem se vseeno odločila še za pregled pri dermatologu. Dermatolog mi je pregledal celo telo in rekel, da je vse videti v redu, vendar je znamenju na hrbtu vseeno naredil biopsijo in vzorec poslal na analizo,« je povedala za Femail.
Klic iz ambulante je prišel hitreje, kot je pričakovala. Novice so bile slabe. Diagnoza: melanom v četrtem stadiju. Takoj so jo napotili na dodatne preiskave.
»Popolnoma sem otrpnila. Moj stric je pred nekaj leti umrl zaradi melanoma. V tistem trenutku se mi je sesul ves svet. Nisem mogla misliti na nič drugega kot na smrtno obsodbo,« se spominja.
Poleg znamenja je začela opažati tudi druge znake. Na roki se ji je pojavila majhna izboklina, za katero je mislila, da gre za mehur. Med jedjo je čutila bolečine, ki jih je pripisovala sindromu razdražljivega črevesja. A preiskave so pokazale drugačno sliko. Slikanje je razkrilo nenavadno aktivnost v črevesju, kolonoskopija je bila sicer brez posebnosti, endoskopija pa je pokazala zaskrbljujoče tkivo in velik brazgotinast predel na želodcu.
»Celo noč nisem spala. Naslednje jutro so mi zdravniki povedali, da se je rak razširil na notranje organe in da gre za četrti stadij. Bilo je strašljivo, a hkrati sem vedela, da me čakajo operacije in dolgotrajna zdravljenja. Možnosti za preživetje so se mi zdele zelo majhne,« pripoveduje.
View this post on Instagram
Kasneje so zdravniki odkrili še sumljive tvorbe na stegnu. Namesto kirurškega posega so se odločili za terapijo.
»Zelo čuden občutek je bil vedeti, da imam raka na stegnu in da se lahko širi,« priznava. Z boleznijo se je borila devet let. Redni pregledi, nenehna negotovost in strah so se zdeli neskončni.
»Vsak najmanjši bolečinski znak sem jemala resno. Ves čas sem razmišljala o svojem telesu in o tem, kaj se dogaja v njem. Pogosto sem končala na urgenci. Melanom je izjemno agresiven in se lahko vedno znova vrne,« pravi.
Na tej težki poti so ji največ pomenili družina in prijatelji. »Pomagali so mi v najtemnejših dneh,« pove in doda, da je stres pustil globoke posledice.
View this post on Instagram
Danes je že tri leta zdrava, a izkušnja je ni nikoli zares zapustila. »Tega se ne morete popolnoma otresti. Črn oblak je vedno nekje nad vami,« iskreno zaključi.
Vir: lepaisrecna.mondo.rs
