Nekatera prepričanja, ki so nam jih predstavile naše babice o našem zdravju v zimskih mesecih, imajo moč še danes, čeprav se je izkazalo, da so pravzaprav miti.
1. MIT
Mraz je kriv za moj prehlad in gripo
Ne da bi zares vedeli, zakaj, vsi tiho verjamemo, da je mraz tisti, ki naj bi bil glavni krivec za večino zimskih prehladov in bolezni. V resnici nizke zimske temperature same po sebi prav nič ne vplivajo na to, da pozimi zbolimo.
Povedano drugače: ne zbolimo zgolj zato, ker smo pozabili šal in nas je na poti v službo malce zeblo. Prav tako ne bomo nenadoma zboleli, če si privoščimo norčije v snegu in nas je za kratek čas ujel veter. Zdravniki pravijo, da se na mrazu celice, ki v našem telesu skrbijo za boj proti okužbam, celo pomnožijo, ker se tako človeško telo bori proti mrazu.
Zakaj potem prav pozimi na vsakem koraku prežijo virusi prehlada in gripe? Ker se virusi gripe lažje širijo, ko je vlažnost v zraku nizka – pozimi torej, ko je zrak zelo suh. Z gripo pa se okužimo z drobnimi kužnimi kapljicami, ki jih bolniki v okolico razširijo s kašljanjem in kihanjem.
2. MIT
'Ta kratki' me bodo pogreli
Alkohol pospeši prekrvavitev, zato nam, ko spijemo kozarec alkohola, postane zelo vroče. Kri butne v obraz, ki je v neposrednem stiku z mrazom, zmanjša pa se prekrvitev naših vitalnih organov. Zaradi nizke temperature v naši okolici se prekrvitev osredotoči predvsem na ogrevanje naše kože. Zato ob uživanju alkohola notranja temperatura našega telesa pravzaprav upade.
Zaradi toplote, ki nas na videz oblije ob uživanju alkohola, telo tudi ne sproža tresavice zaradi mraza. Če bi tako na mrazu zaspala trezni in opiti, bi opiti prej umrl zaradi podhladitve kot trezni, čeprav bi imel občutek, da ga sploh ne zebe.
3. MIT
Ker ni sonca, sem brez volje
Najbrž veliko ljudi pozna tisti občutek brezvoljnosti in depresije, ki se pojavi med zimskimi meseci, ko v naša življenja posije bolj malo sonca. Veliko bolj kot sončna svetloba (ki spodbuja tvorbo vitamina D) je za naše zimsko depresivno počutje kriv kar naš življenjski ritem.
Ker so dnevi krajši, nam ne ostane dovolj časa, da bi se lahko sprostili na svežem zraku, zaradi česar je vse še veliko huje. Pomanjkanje sončne svetlobe ter endorfinov in vitamina D pravzaprav sploh ni vzrok za občutke depresije, ker zadostne količine vitamina D in endorfinov lahko prejmemo že z izpostavljenostjo dnevni svetlobi, ni treba, da mora na nas sijati tudi sonce.
Več: Kako vzdrževati raven vitamina D med zimo?
4. MIT
Pozimi alergije počivajo
Zlasti tisti, ki imajo alergijo na cvetni prah in podobno, živijo v prepričanju, da je zima idealen čas, ko alergije vseh vrst počivajo. Že res, da seneni nahod pozimi težje staknete, a druge alergije zato niso nič manj pogoste.
Predvsem so pogoste alergije, ki so povezane z našim zadrževanjem v zaprtih prostorih. Torej alergije na prah, pršice, suh zrak, hišne ljubljenčke, ki so pozimi pogosteje notri, celo alergije na plesen, ki se pozimi nabira v stanovanjih.
Raziskave so pokazale, da zamašen nos, solzne oči in dražeč kašelj, ki trajajo več kot deset dni, niso več posledica zimskih prehladov, ampak kar simptomi alergije.
5. MIT
Vitamin C bo pozdravil moj prehlad
To je verjetno najbolj razvpit mit o zimskem zdravju. Vitamin C je pomemben element pri delovanju našega imunskega sistema, in če ga redno uživate v zadostnih količinah, se boste z njegovo pomočjo lahko izognili marsikateremu prehladu. Temu si nihče ne upa oporekati.
Vendar pa vitamin C nikakor ni čudežno zdravilo, ki pozdravi vse zimske tegobe. Če ga v svoje telo ne boste redno vnašali v zadostnih količinah, vam ne bo prav nič koristil, ko vas bodo napadli prehladni virusi. Zdravniki ga v času prehladov predpisujejo predvsem zato, ker pomaga skrajšati čas prehlada, nikakor pa ga ni sposoben pozdraviti.
Če se torej želite izogniti prehladom, morate vitamin C redno uživati vse leto, ne pa v večjih količinah samo takrat, kadar začutite, da vas praska v grlu.
Preberite še:
- Kaj pomenijo nenavadni madeži v ustni votlini
- S temi pripravki iz domače lekarne boste omilili bolečino v žrelu