Spremenite razpoloženje iz zamorjenega v veselo s petimi preprostimi koraki.
Jeste najboljšo pico na svetu, in to s Christino Aguilero. Sedi na drugi strani mize in je strašansko seksi v premajhni in prekratki rdeči majčki. Neskončno se želi igrati z vašim črvičkom. Vso noč. In zjutraj navsezgodaj izveste, da ste zadeli glavni dobitek na loteriji: sto milijonov evrov v tolarski protivrednosti.
Popolnoma srečni ste, kajne?
Seveda, prvih nekaj mesecev. Potem pa se počasi začnete bližati vašemu staremu jazu. Študije so namreč pokazale, da ljudje, ki jih je doletelo kopanje v zlatu, kaj kmalu pristanejo na samem dnu svojega naravnega razpoloženja, ki se giblje nekje okrog delno do pretežno oblačno, s soncem, ki občasno pokuka izza oblakov, in z veliko možnostjo nevihte ali večdnevnega dežja. Zato ne zavidajte sosedu, ki je pred kratkim zadel na loteriji goro denarja. Počakajte mesec ali dva, pa bo na istem kot vi, če ne celo na slabšem. Takšni srečneži niso kaj dosti srečnejši in zadovoljnejši od nas, povprečnih kekcev.
Čeprav se tega zavedamo, to ne ustavi naše gonje za srečo. "Vsakdo si želi biti vsaj malo bolj srečen, kot je, " trdijo strokovnjaki, ki proučujejo človekovo vedenje. To bi bilo sicer popolnoma zdravo, če bi navadni smrtniki vedeli, pri čem smo. Ker pa se nam niti ne sanja, kako ti mehanizmi delujejo, še naprej vidimo le to, da so drugi srečnejši od nas. "Ljudem gre izbira reči, ki naj bi jih osrečile, bolj slabo od rok, " pravi dr. Denier, psiholog z ameriške univerze v Illinoisu. Zato je z nekaj sto kolegi ustanovil gibanje z imenom Pozitivna psihologija, ki proučuje t. i. subjektivno ugodje. "Klasična psihologija je veliko preveč osredotočena le na to, kar ljudi onesrečuje in jih dela blazne, " pravi Denier, zato so se odločili natančno secirati debelušen in okrogloličen občutek, srečo.
Denier proučuje sindrom sreče že dvajset let, tako da lahko z lahkoto pove, kaj ljudi ne osrečuje. Na primer denar: ta vas ne bo osrečil, razen če živite v kartonski škatli na cesti. Lepota? Morda malenkostno. Telesni užitki? Hmmm . . smo že bliže. "Ne mislim, da so telesni užitki nekaj slabega. Težava je v tem, da so precenjeni, " pravi Denier. Čeprav boste nekje odkrili najboljšo pico na svetu, se bodo vaši čuti kaj hitro prenasitili in zahtevali nekaj novega. Kaj pa seks s privlačno manekenko? Razburljivo na začetku, a kmalu se vas bo polo-tila hedonistična rutina in na koncu se bodo vaša čutila navadila na takšen standard in bodo hotela vedno več in vedno boljše (kar pomeni, da se boste morali hkrati začeti videvati še z lepotico iz igralskega sveta).
Kje torej leži ta presneta sreča? V prijateljih? V družini, v delu, v življenjskih ciljih? V vrednotah? Nekateri strokovnjaki, ki proučujejo srečo trdijo, da je zmagovalna kombinacija: način razmišljanja, dejanja in medčloveški odnosi - vrtinec, ki nas odnese blaženosti naproti. Vse, kar moramo storiti, je, da natreniramo možgane, da bodo bolj veseli. Vendar, ali je to sploh možno? Denier je skeptičen in ve, da sreča ni le zapis v genih, lahko pa si nekako pomagamo tudi sami.
"Ne čakajte, da zadenete na loteriji, " pravi, "odločite se takoj in dovolite, da v vaše življenje posije sonce. " Le pet stopnic vas loči od sedmih nebes.
Spremenite svoje navade
Na eni izmed ameriških univerz so izvedli zabavno študijo: tisoč študentom so merili raven sreče vse šolsko leto. Rezultati so pokazali, da lahko nekateri dejavniki sprožijo veliko srečo, ki pa je trenutne narave (na primer selitev v novo okolje, nakup nove računalniške igre, zamenjava cimra). Sprememba okoliščin je vedno le trenutno izboljšanje, kmalu pa je spet vse po starem. Študentje, ki pa so se začeli ukvarjati z novimi dejavnostmi (se vpisali v jezikovni tečaj, se lotili novega športa), so dosegli trajno zadovoljstvo.
Počnite to, kar počnete
Kaj vam gre zelo dobro od rok? Karkoli že to je, deskanje na snegu, beljenje sobe ali izdelovanje jadrnice na domačem vrtu (zaradi česar nenehno poslušate ženina predavanja o zanemarjenem vrtu), glavno je, da ob tem čutite popolno predanost, da vas potegne vase, tako da se sveta okrog sebe sploh ne zavedate več in da se vam zdi, da se je čas ustavil.
Res nenavadno, da se pri tolikšnem številu psihologov še nihče ni domisli posebnega izraza za to skrajno uživaško izkušnjo. To so najlepši trenutki življenja, ko se ozremo nazaj. Ko se nam dejansko dogajajo, smo z mislimi samo pri cilju, h kateremu težimo resneje kot h katerikoli nalogi v službi (pa naj bo ta še tako dobro plačana), in tega občutka sreče sploh ne zaznamo. Takoj ko končamo in smo prijetno utrujeni, pa si rečemo: "Presneto! Zakaj tega ne počnem večkrat? ! Kako je to dobro! " To je primer obilne sreče.
Zastavite si cilj in - gremo!
Na seznamu stvari, ki jih morate napraviti, je gotovo nekaj takih, ki bi jih lahko napravili in hitro dosegli želeni cilj. Zakaj se vedno najprej lotevate največje in najtežje? Večina nas obupa že po nekaj dneh, saj nam sizifovo delo, ki ne prinaša takoj opaznih rezultatov, popolnoma uniči voljo do dela, tako da cilja samega sploh ne vidimo več. Težava je v tem, da si že na začetku zastavimo veliko prekratek rok, v katerem bi lahko dokončali neko delo, in ker ne dosežemo dovolj hitro želenih rezultatov, seveda odnehamo. Pri načrtovanju tega, kar lahko storimo v enem dnevu, navadno precenjujemo svoje zmožnosti, toda pri letnem načrtu so naša pričakovanja navadno veliko premajhna.
Razdelite si veliki cilj na manjše kose in se ga lotevajte etapno; tako boste hitreje dosegali male, delne cilje in občutek zadovoljstva se bo prelevil v stalno dobro voljo.
Bodite hvaležni
Strokovnjaki psihologi so analizirali tudi hvaležnost in ugotovili, da so hvaležni ljudje veliko bolj srečni v življenju kot drugi. Skupino prostovoljcev so razdelili v tri skupine in jih prosili, naj dva tedna vodijo dnevnik svojih občutij: prva skupina si je zapisovala nadležnosti, druga dogodke, tretja pa je morala našteti do pet stvari na dan, ki so jih osrečile. Udeleženci "hvaležne skupine" so bili po koncu testiranja veliko bolj srečni od drugih dveh skupin, in sicer toliko, da so to opazili tudi njihovi partnerji. Strokovnjaki so iz tega sklenili, da so ljudje, ki pogosto v sebi čutijo občutek hvaležnosti, veliko bolj optimistični, pripravljeni so pomagati ter so odločni in polni energije.
Najdite čas za prijatelje
Ne za vašo najljubšo oddajo na televiziji, ampak za prave prijatelje. Dr. Denier je spet testiral svoje poskusne zajčke - 222 študentov univerze v Illinoisu. Izmed njih je izbral 22 tistih, ki so se mu zdeli najbolj veseli in ugotovil: "Vsak od najsrečnejših študentov ima zelo dobre odnose s prijatelji in z znanci. " Svoje odnose s soljudmi so razdelili v tri skupine: partner-ja, v katerega so zaljubljeni, skupi-no prijateljev in sorodnike, na katere so zelo navezani. Na podla-gi njegovih strokovnih analiz lah-ko mirne vesti poveste svoji dragi - partnerki v katero ste zaljubljeni -, da greste nocoj ven s skupino prijateljev in da je vse skupaj le preventivni ukrep za vaše dobro počutje in dobro voljo.
Aleksandra Globokar, foto Josef Astor
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?