Rešite si kožo

29. 7. 2004
Deli

Preden zasedete svoj prostorček pod soncem, se zaščitite proti kožnemu raku.

Na svet ste privekali v neŽnem in nezaznamovanem Adamovem kostimu, ki je bil nenadoma izpostavljen krutim udarcem okolja.

Zgodba v premislek in poduk. Zaradi poškodbe palca na nogi pri igranju nogometa je bil Darko prisiljen poiskati zdravniško pomoč. Zdravnik je ob natančnem pregledu odkril sumljivo spremembo pod njegovim nohtom.

Pozneje se je izkazalo, da je šlo za melanom, najgrozljivejšo obliko vseh kožnih rakov. Sreča v nesreči: potencialno smrtni skupek rakavo podivjanih celic je bil odkrit pravočasno in Darkova prognoza je bila odlična. Toda naš ljubi Darko je nespametno odklanjal operacijo, kar ga je v nečloveških mukah čez tri leta spravilo pod rušo. Nauk: ponudite kožnemu raku prst in zgrabil vas bo za roko ter z vrtoglavo hitrostjo potegnil v podzemlje. Če ste moški, še toliko raje.

Zakaj ste moški bolj občutljivi? Ker je odgovor na to vprašanje še zmeraj zelo zavit v meglo, lahko za enkrat s prstom pokažemo na genetiko. Kožni rak je namreč povezan s prgiščem genetskih mutacij delčkov DNK z zelo zagonetnimi imeni, kot so BRAF, MC1R, CDKN2A.

Raziskovalci menijo, da je vsaj eden od njih tesno povezan z večjo verjetnostno nastanka rakavih obolenj kože pri moških kot pri ženskah. Kljub temu je verjetnejša in razumljivejša razlaga zelo enostavna: kot navihani dečki in svežega zraka nenasitno potrebni mladeniči in gospodje ste moški bolj izpostavljeni sončni svetlobi, torej ultravijoličnemu sevanju, ta pa žal tudi ultra škoduje vaši koži. Poleg tega v primerjavi z ženskami zaradi premalo prebitega časa pred ogledalom mnogo pozneje odkrijete spremembe na koži, ki so sumljivega izvora. Posledično je seveda zdravljenje težje, zahtevnejše in napornejše.

Potrebujete torej zanesljiv in učinkovit bojni plan za zaščito svojega Adamovega kostima pred neprizanesljivimi vplivi notranjega in zunanjega okolja, ki svoj pravi obraz v najslabšem primeru pokažejo v obliki kožnega raka. Če vas plan pusti na cedilu, morate znati prepoznati problemček, preden postane problem. In če boste podleža odkrili, vam ga bomo pomagali spraviti s poti. Tu je 7 taktik, s katerimi boste okoli kože postavili protipožarni zid.

Zaščita

Srknite zeleno medicino

Ker bi na kruh namazana krema za sončenje najverjetneje povzročila zelo neprijetne neželene učinke, v najblažjem primeru driskanje in bruhanje, raje sezite po zelenih “kemikalijah”. Celo strokovnjaki menijo, da lahko s pitjem navadnega zelenega čaja zmanjšate verjetnost nastanka bazalnoceličnega in ploščatoceličnega kožnega raka za 70 do 80 odstotkov.

Zelena brozga namreč vsebuje močan antioksidant, ki v telesu deluje kot nekakšen sprožilec samouničenja potencialno nevarnih kožnih celic. Tako nemirne celice kože, ki komaj čakajo, da jih nekaj spusti z vajeti, umrejo, preden se jim ponudi možnost, da bi podivjale v rakavo smer. Najboljši način za sproženje takega celičnega samomora (strokovno se imenuje apoptoza): spijte dve skodelici zelenega čaja na dan. Ne marate vročega čaja? Slab izgovor. Privoščite si ledenega!

Izračunajte pravi SPF

Tudi če bi vas z zaščitno kremo pred soncem znamke Hawanan Tropic natrla sama havajska tropska deklica, verjemite, da vam zaščita, za katero ste odšteli številne zelence, ne bi kaj prida pomagala. Nedavne študije so razkrile veliko vrzel med višino teoretičnega in dejanskega zaščitnega faktorja, označenega na embalaži sredstva za zaščito pred soncem, ki ga uporabljate.

Vzrok? Nanos nezadostne količine zaščitnega sredstva na kožo. Zato toplo priporočamo, da višino faktorja SPF delite s tri in dobili boste vrednost “dejan­skega SPF”. Torej: SPF 30 je realno zgolj SPF 10. Če nase ne nanesete, milo rečeno, obilnih količin zaščitne kreme pred soncem, predlagamo, da nikoli več ne uporabite sredstva, na katerem bo številka za SPF nižja od 45. Ne pozabite tudi preveriti datuma roka uporabnosti na embalaži. Nekatere kemikalije namreč čez čas izgubijo učinkovitost, zato datum na dnu stekleničke ni zabeležen kar tja v en dan!

Ponovimo še, kaj pomeni SPF. Zaščitna sredstva pred soncem so razvrščena po moči delovanja, kar je na embalaži označeno s SPF (Sun Protection Factor) ali slovensko SZF (sončni zaščitni faktor). SPF pomeni, kolikšna je sposobnost sredstva, da ustavi, vsrka ali razprši UV-žarke določenih valovnih dolžin. Številka za SPF pove, kako dolgo lahko ostanete izpostavljeni soncu, ne da bi vas pri tem opeklo. Če vas denimo sonce nezaščitene običajno opeče v desetih minutah, vam SPF 15 omogoči 15-krat daljšo izpostavljenost soncu (dve uri in pol), ne da bi vas opeklo.

In nikar ne pozabite: uporabljajte širokospektralna (t. i. sunblock) zaščitna sredstva, ki vas bodo hkrati zaščitila pred UVB- in UVA-žarki.

Odkrivanje

Rešilna abeceda

S, P in F oziroma S, Z in F niso edine črke, ki vam lahko rešijo kožo. Tudi kratica ABPR vas lahko obvaruje pred kožno katastrofo. Posamezne črke predstavljajo namreč svareča znamenja melanoma. A kot asimetrija – kadar je ena polovica kožne spremembe drugačna od druge. B kot barva – če je sprememba različno obarvana. P kot premer – skrb zbujajoča je vsaka sprememba, ki je v premeru večja od radirke na svinčniku.

R kot robovi – pri sumljivih spremembah so nepravilni, nazobčani. Manjše težava je v tem, da vzorec ne deluje zmeraj stoodstotno, saj ne upošteva nodularnega oziroma vozličastega tipa melanoma. Slednji je debelejši, hitreje raste in zavzema 10 odstotkov vseh melanomov. Zato k zgornji kombinaciji črk dodajte še N kot nivo, saj se nodularni tip tega črnega tumorja pojavlja nad nivojem kože.

Na videz nesmiselni skupek črk ABPRN deluje pri odkrivanju malignega melanoma, ne velja pa povsem za lastnosti bazalnoceličnega in ploščatoceličnega kožnega raka. Zato se ne požvižgajte na morebitno rdečo vnetno spremembo oziroma ranico, ki slabo celi.

Igrajte se zajčico

In se fotografirajte v Adamovem kostimu brez lipovega lista. To seveda ne bo fotografija, ki bi jo nalepili v družinski album, ampak vaš spomin na papirju, ki vam bo morebiti nekoč pomagal odkriti znamenje, ki se sprevrača v maligno stanje. S tem preprostim postopkom lahko elegantno sledite morebitnemu spreminjanju temneje obarvanih znamenj na vaši koži ali pa opazite pojav novega na mestu, ki je bilo prej nezaznamovano. Verjemite, da vaš spomin lahko laže, fotografija pa tega k sreči ne zmore.

Obiščite moža v beli halji

Če vam kakršnakoli sprememba na koži vsaj malo krati spanec, ne oklevajte z obiskom pri zdravniku za kožne bolezni. In ko se boste dogovorjenega dne odpravljali v ambulanto, pozabite doma vso sramežljivost. Kožni rak se namreč resnično lahko pojavi kjerkoli na koži, tudi tam, kjer sončni žarek tako rekoč nikoli ne posveti.

Pri moških se 37 odstotkov melanomov pojavi na hrbtu, 19 na glavi in vratu, 16 na rokah, 13 v področju prsnega koša ali trebuha, 12 na spodnjih udih in 2 na zadnjici. Obstajajo tudi izjemno redki nesrečneži, ki jim maligni melanom vznikne na penisu ali v kožni gubi med ritnicama. To je med drugim vzrok, zakaj je sramežljivost med pregledom popolnoma nesmiselna, še več, zdravnika celo prosite, naj vam pregleda tudi intimne predele.

Zdravljene

Namažite raka

Diagnoza kožni rak še ne pomeni nujno, da ste obsojeni na zdravljenje s skalpelom. V nekate­rih primerih je možno operativni poseg vsaj prestaviti za nekaj tednov. Kako? Z uporabo imi­­kvimoda, posebnega mazila, ki je zelo učin­kovito pri zdravljenju površinskih bazalnoceličnih in ploščatoceličnih karcinomov (relativno benigne oblike malignih tumorjev).

Uspešnost operativnega posega je pri teh tumorjih 90-od­stotna, uporaba omenjenega mazila pa kaže 88-odstotno uspešnost. Torej: želite biti za bora dva odstotka mirnejši in imeti brazgotino?

Ali dva odstotka manj in brez brazgotine?

Vprašajte varovalno bezgavko

Na telesu resnično ni ugodnega mesta za nasta­­nek melanoma, je pa eno zelo neugodno mesto: kjerkoli od vratu navzgor. Ko se enkrat pojavi sum, da gre za rakav proces na koži kje na glavi, se nekateri zdravniki zelo neradi poslu­žujejo sicer priznane diagnostične metode, s katero se ugotavlja prizadetost t. i. varovalne bezgavke. Z vbrizganjem barvila ali radioaktivnega sledilca se da ugotoviti, ali je zločesti rak že vdrl v limfni sistem in načel naravno obrambo v telesu. Česa se zdravniki bojijo?

Da bo omenjeni test dal lažno negativen rezultat in da bi se pri tem za piko na i še poškodoval obraz­­ni živec s posledično paralizo polovice obraza. Toda strokovnjaki menijo, da je v prime­­­ru pojava melanoma na glavi ali vratu,

ki sega vsaj 1 milimeter v globino, z varovalno bezgavko nujno treba preveriti prizadetost imunskega sistema.

Lea Gril