Soočiti se z neplodnostjo je boleče. A prej ko se par z njo spopade, prej se začne zdravljenje, prej partnerja prideta do želenega cilja – to je nosečnost.
Vsi neplodni pari žal nimajo te sreče, zato se marsikateri po številnih neuspelih poskusih zanositve odločijo za posvojitev ali pa sprejmemo življenje v dvoje.
Starost je pomembna!
Neplodnost je resna težava, saj se z njo spopada že vsak šesti slovenski par. »Neploden par je tisti, ki ne zanosi po letu dni rednih spolnih odnosov«, nam je osnovno definicijo neplodnosti razložila prof. dr. Eda Bokal Vrtačnik, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo UKC Ljubljana. »Redni spolni odnosi pomenijo trije nezaščiteni spolni odnosi na teden. Ženske, mlajše od 35 let, navadno začnemo obravnavati po letu dni, ko ne zanosijo. Medtem ko pri starejših od 35 let začnemo prej. Starost namreč pomembno vpliva na možnosti zanositve in ta verjetnost se po 35. letu starosti manjša.«
Ena od zmot o neplodnosti je namreč, da ženske verjamejo, da lahko povsem normalno zanosijo do 40. leta starosti. Žal to ne drži, saj je dokazano, da po 35. letu sposobnost oploditve ženske upada. Z neplodnostjo pridejo posegi, postopki, ki pa so, zahvaljujoč napredku medicine, vse bolj prijazni. Operativni posegi so endoskopski, bistveno manj invazivni kot nekoč. V izjemno redkih primerih so potrebne operacije, pri katerih prerežejo trebuh. Ni več dolgih rehabilitacij, po večini posegov ženske bolnišnico zapustijo še isti oziroma naslednji dan.
»Najprej nisem pomislila, da imava težave ...«
Vse krajši so tudi postopki zunajtelesne oploditve. Država parom plača šest tako imenovanih IVF-postopkov. Toliko jih je prestala tudi Katja Gaspari Leben. »Z možem sva se leto dni trudila spočeti otroka, pa sploh nisem pomislila, da imava težave. Imela sem srečo, da je prijateljica opazila, da sem v stiski, da se zapiram vase. Povedala mi je, da ima isti problem in da hodi na zdravljenje. Šele takrat sem začela iskati informacije o neplodnosti. Z možem sva šla najprej k osebnemu zdravniku, nato h ginekologu in tudi midva začela zdravljenje.«
Ko sta opravila vseh šest postopkov IVF in šla čez paleto občutkov, od razočaranja do negativizma, sta sprejela odločitev, da ni nič narobe, če ostaneta sama. Pomoč sta poiskala tudi pri terapevtu, spomnila sta se, zakaj sta se zaljubila, zakaj se imata rada, zakaj sta skupaj. Če ju je kdo vprašal, zakaj nimata otrok, sta iskreno povedala, da jih ne moreta imeti. A splet naključij ju je pripeljal do novega poglavja. Odločila sta se za posvojitev in postala starša.
Pri tretjini parov je neplodna ženska, pri tretjini moški, pri tretjini pa oba
Za neplodnost pri ženskah so pogosto krive
- težave v menstrualnem ciklusu,
- motnje v ovulaciji,
- slaba prehodnost jajcevodov,
- prebolele spolno prenosljive bolezni ter
- bolezen rodil, endometrioza.
Pri moških gre v večini primerov za slabo kakovost ali odsotnost semena.
Eden od najpomembnejših razlogov je, kot rečeno, povezan s starostjo ženske. Tudi pri moških je vpliv starosti pomemben, vendar manj očiten, saj pri njih pride do napak v genetskem materialu nekoliko pozneje.
Za oba spola pa velja, da na plodnost slabo vplivajo kajenje, debelost ter pretirano uživanje alkohola in kave, še navajajo strokovnjaki, ki opozarjajo, da nikakor ne smemo zanemariti vpliva stresa.
Še eno od zmotnih prepričanj pa je, da so neplodne večinoma ženske. Pri tretjini parov je neplodna ženska, pri tretjini moški, pri tretjini pa oba partnerja. V Sloveniji je pet odstotkov otrok rojenih po postopku zunajtelesne oploditve, to pa je podatek, ki našo državo uvršča v sam evropski vrh, tako zelo uspešni smo.
Na zunajtelesno oploditev v eno ali v različne bolnišnice?
»Odnos med parom in zdravnikom je partnerski. To pomeni, da zdravnik ne odloča namesto para. Temveč mu predstavi možnosti, ki jih ima. Pogosto namreč do istega cilja – zanositve vodi več poti in vse poti so pravilne. A prav je, da jo izberejo pacienti.«
Predstojnik oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo v UKC Maribor prof. dr. Milan Reljič, dr. med., pravi, da jim je uspelo v postopku zdravljenja vzpostaviti dragoceno zaupanje. Če tega zaupanja ni, pari menjajo centre. A to ni nujno slabo. Direktor postojnske porodnišnice Aleksander Merlo, dr. med. pravi, da je včasih prav to ključ do uspeha. »Včasih smo mi tisti, kamor pridejo na peti ali pa celo šesti poskus zunajtelesne oploditve, pa se zgodi. Tudi sam parom po nekaj neuspelih poskusih zanositve svetujem, naj zamenjajo kliniko, ker tako dobijo neko novo upanje, zanos, energijo.«
Neplodnost vpliva na partnerski odnos
Diagnoza neplodnosti par zadene v dveh smereh. Ena je racionalna, intelektualna, druga pa intimna, pojasnuje klinična psihologinja Nataša Banko. K njej neplodni pari praviloma pridejo takrat, ko začasno ali pa za stalno odložijo poskus zanositve. »Stanja, v katerih se lahko znajde neplodni par, so lahko izjemno težavna. Če eden od partnerjev ostane v fazi krivde ali jeze, se ta partner čustveno spremeni, posledično pa tudi vedenjsko. Drugi partner pa ima občutek, da živi z neznanim človekom.«
Neplodnost pogosto poseže v partnerski odnos, a zaradi same neplodnosti se razide malo parov. Več jih gre narazen zaradi posledic neplodnosti, če jih eden ali drugi ali oba partnerja ne predelata. »Ljudje smo različni, različno se odzivamo v stiski. Tudi naša kultura poveličuje lik mame. Delam s posvojenimi otroki, ki vedno iščejo mamo, nikoli očeta. Mame imajo svoje mesto v naši družbi. Zato je za žensko spopadanje z neplodnostjo izjemno težko, boleče in naporno.«
Treba je vedeti, da je par, ki večkrat poskusi zanositi, ves čas med upanjem in razočaranjem. Vse občutke je treba doživeti, treba si jih je dovoliti doživeti, a Slovenci v tem nismo najboljši. Saj veste, kaj rečemo, ko nekdo joče: Ne joči, saj bo.
Pomembno pri neplodnosti je, da izkušenj in čustev ne potlačimo. Le tako se namreč z njo lahko spopademo.
Besedilo: Maja Sodja
Članek je bil objavljen v reviji Jana. Zgodbe z najnovejše naslovnice preverite na www.revija-jana.si.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?