Študentje, ki spadajo med mlade odrasle, se pogosto nezdravo prehranjujejo, predvsem sta problematična ritem prehranjevanja in število dnevnih obrokov.
Zato v projektu Študent – veš, kaj ješ s številnimi aktivnostmi nagovarjajo študente, ponudnike subvencionirane študentske prehrane in ponudnike avtomatov na fakultetah z namenom spodbujanja bolj zdrave izbire. Projekt Študent – veš, kaj ješ (študiram, hrano premišljeno izbiram) izvaja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija (MZBIS) in s finančno podporo Ministrstva za zdravje.
Ministrstvo v okviru izvajanja Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, s pomenljivim naslovom Dober tek, Slovenija, zdravo uživaj in več gibaj!, v sodelovanju s partnerji izvaja ukrepe, ki vodijo k bolj zdravemu prehranjevanju od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti. "Ker tudi študentom namenjamo posebno skrb, nadaljujemo s podporo projekta Študent veš kaj ješ?, ki ga izvaja ZPS s partnerji. Skupaj z njimi si prizadevamo za stalno izboljševanje študentske prehrane, kamor sodi tudi ponudba prodajnih avtomatov. Študente želimo spodbuditi tudi k rednemu zajtrkovanju, bolj zdravi izbiri in pripravi enostavnih in zdravih obrokov," je poudarila dr. Katja Povhe Jemec z Ministrstva za zdravje. Zato bo glavni cilj predlaganega programa izboljšati prehranjevalne navade študentov prek spodbujanja uživanja uravnoteženega zajtrka, ozaveščanja, kako samostojno pripraviti ali izbrati zdrav zajtrk (in večerjo), kako v raznoliki ponudbi prehrane na bone izbrati čim bolj zdrav in uravnotežen obrok, ter spodbujanje bolj zdrave ponudbe v prodajnih avtomatih živil na fakultetah.
Veliko maščob, malo zelenjave
Dandanes študentje (pre)pogosto pri izbiri obroka običajno izberejo maščobno bogat obrok z malo zelenjave. Predvsem pa jim primanjkuje znanja o zdravem načinu prehranjevanja, kar bi jim olajšalo izbiro in tudi pripravo zdravih in uravnoteženih obrokov. Zato bo posebna pozornost namenjena tudi samostojni pripravi obrokov (od nakupa, receptov do samega kuhanja), saj kot poudarjajo na ZPS, lahko študentje na ta način prihranijo in hkrati jedo bolj zdravo – predvsem pa vedo, kaj jedo. S čimer se strinjajo tudi na MZBIS, kjer pa poudarjajo, da je danes kuhanje moderno, pogosto pa študentom primanjkuje znanja in idej, kako in kje se kuhe lotiti. Izvajalci projekta se zavedajo časovnih omejitev in možnosti študentov za samostojno pripravo obrokov, zato bodo spodbujali predvsem pripravo zajtrkov in/ali večerij, medtem ko bo cilj študente osvestiti, kako izbrati zdrav in uravnotežen obrok med ponudbo subvencionirane prehrane ali iz avtomata.
Transmaščobe večinoma v sprejemljivih mejah, soli preveč
V okviru projekta so že izvedli testiranje 18 izbranih jedi (16 glavnih obrokov na študentske bone, 2 sendviča), v jedeh so preverili vsebnost skupne maščobe, transmaščobnih kislin in soli. "Obroke smo izbirali ciljano, torej takšne, kjer obstaja možnost visokih vrednosti transmaščob. To so predvsem pražene, panirane in ocvrte jedi, jedi z žara ter pice, ki so premastne in preslane. Vse te jedi naj bi bile v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja za študente na študentskih jedilnikih zgolj občasno, a jih zelo pogosto najdemo na jedilnikih ponudnikov," je predstavila izbor živil za testiranje Marjana Peterman iz ZPS in dodala: "Vsebnost transmaščob v obrokih je bila v večini obrokov v sprejemljivih mejah, medtem ko je bilo soli preveč. Študent s primeri obrokov, ki smo jih analizirali, zaužije kar polovico priporočene dnevne količine soli." Rezultati testiranja so prosto dostopni na povezavi.
V ponudbi v avtomatih na fakultetah vidne izboljšave
Na ZPS so v okviru projekta Študent, veš, kaj ješ že leta 2016 popisali ponudbo v vseh avtomatih na slovenskih fakultetah, ko so tudi tako ponudnike kot fakultete pozvali k izboljšanju ponudbe. Z nadaljevanjem projekta so ponovili popis na izbranih fakultetah (36 avtomatov na 23 fakultetah). "Opažamo napredek v ponudbi v avtomatih predvsem pri enem ponudniku, več je negaziranih brezalkoholnih pijač z manj ali brez sladkorja, nekoliko se je znižal delež plastenk s sladkimi pijačami v 0,5 l plastenki (30 % sladkih pijač je že 330 ml oz. 240 ml), med mlečnimi izdelki je več takšnih brez dodanega sladkorja, več je v ponudbi oreščkov in suhega sadja ipd.," je povzela rezultate Anja Zupan iz ZPS in dodala: "Še vedno pa je v ponudbi preveč sladkih pijač in prigrizkov v embalaži, ki je prevelika za malico. Večina sendvičev je še vedno iz bele moke, polnjeni pa so z različnimi salamami in obarjenimi klobasami." Več zdravih izbir pa si želijo tudi študentje. "Študentje si v avtomatih želimo več zdravih prigrizkov v majhnih porcijah, več zdravih sendvičev, manj sladkih pijač in več sadja in zelenjave po dostopnih cenah," je izpostavila Urška Erklavec iz MZBIS. Več o rezultatih najdete na prosojnicah z novinarske konference na www.veskajjes.si.
Dobra polovica študentov zajtrkuje
"Večina študentov se zaveda, da je zajtrk pomemben obrok, a jih še vedno 40 % ne zajtrkuje redno, med njimi 15 % skoraj nikoli, ker nimajo časa, se jim ne da ali jim enostavno ne paše. Razlikujejo pa med tem, kaj je zdrava izbira in kaj ni," je o zajtrkovalnih navadah med študenti, ki so odgovorili na spletno anketo povedala Anja Zupan iz ZPS. Zajtrk ima številne pozitivne lastnosti – telesu zagotovi energijo za normalen začetek dneva, pripomore k boljšim miselnim sposobnostim, pozitivno deluje na imunski sistem in izboljša dnevni vnos hranil in telesno aktivnost, če jih naštejemo le nekaj. Za promocijo oz. spodbujanje zajtrkovanja so v okviru projekta pripravili posebne plakate s sloganom SIT(N)A /SIT (EN)? JEJ ZAJTRK, pripravili pa so tudi dva videa, ki so ju objavili na www.veskajjes.si, kjer si lahko preberete več tudi o zdravem zajtrku.
Foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?