Biti suh ni nujno enako kot biti zdrav.
Hitro se lahko zmotimo, kateri cilj je pomembnejši, če upoštevamo zgolj njuno mesto na prioritetni lestvici naše družbe.
Skratka, 'skinny IS NOT the new healthy'.
Zaradi poenostavljanja obstajata dve vrsti maščobe[1]. Podkožna in notranja (trebušna, visceralna). Eno lahko uščipnemo s prsti, druge ne. Zaradi prve se nam trese trebuh, ko si umivamo zobe, zaradi druge zbolimo.
Povišana raven trebušne maščobe je simptom pešajoče občutljivosti za delovanje inzulina in posledica prekomernega uživanja sladkorja (ogljikovih hidratov).
Nekdo, ki ne prenaša dobro mlečnih izdelkov – je za njih netoleranten – bi verjetno izpustil tisti priporočen kozarec mleka pri zajtrku, da bi se izognil napenjanju in vetrovom. Podobno velja v primeru glutena v pšenici, piri, rži in drugih žitih. Ali za oreščke, če so problem in povzročajo alergijske reakcije po užitju.
Nesposobnost shajanja s sladkorjem (fruktozo) in škrobom ima tudi značilne simptome: eden takšnih je nabiranje maščobe okoli notranjih organov. Ta maščoba morda ni vidna. Pogosto je tako, če jemo malo ali živimo izrazito aktiven življenjski slog[2]. Zaradi obeh dejavnikov smo lahko TOFI (thin on the outside, fat on the inside) oz. suhi debeluhi, kot je izraz populariziral dr. Robert Lustig[3].
Kakšen šok je bil to, ko je prišel 40 let star mladenič na posvet in meritve telesne sestave[4]. Spomnim se, kako zagorel je bil od sonca. "To je od košarke," je rekel. "Vsak dan igramo po več ur skupaj." Dobil sem privid iz prejšnjega življenja, iz svojih košarkarskih dni, in se nasmehnil. Morda sem mu celo zavidal, kdo ve.
Če sem mu, ni trajalo dolgo. Zagotovo je minilo po tem, ko sva opravila meritve. Od vseh izmerjenih številk se moški po navadi najprej zataknemo ob odstotek maščobe, ženske pa ob kilograme. Pri Alešu sta bili ključni številki 22 in 13. Prva je odražala njegov odstotek podkožne maščobe, druga notranje – trebušne.
Referenčne vrednosti za podkožno maščobo pravijo, da je 22 še precej okej, celo fit za današnje standarde. Visceralna pa utripa rdeče. Meritev nad 10 že opozarja na tveganje za pojav bolezni, kot so diabetes tipa 2, povišan krvni tlak, nenormalen holesterol, če naštejem le tri najpogostejše.
Aleš je torej TOFI. Še huje, on je fit TOFI.
"Kaj lahko storim,"je vprašal in odgovoril sem: "Kaj ješ?"
"Polnozrnati kruh z maslom in marmelado za zajtrk, sadje za malico okoli košarke, puranji zrezek in solato za kosilo, za večerjo pa kaj malega, če sploh. Trudim se po 18, uri sploh ne jesti."
Ali sploh pišem dalje ali že razumete nauk?
Za nekoga, ki meri v višino dobrih 190 cm in piše svoje kilograme s tremi številkami, je to manj hrane, kot si predstavljam, da poje anoreksična ruska gimnastičarka.
Zaradi tega ni 'debel'. Vsaj navzven. Vendar Aleševo zdravje razpada od znotraj ker izgublja bitko s sladkorjem in škrobom (kruh, marmelada, sadje), od koder izvira večina njegove hrane.
Od tu dalje vodita dve poti. Prva je tekoči trak zdravil za zniževanje krvnega tlaka, holesterola in inzulin, druga je ureditev prehrane.
Upam, da je Aleš izbral pravo.
Katero bi izbrali vi?
Mario Sambolec, Dr. Feelgood, strokovnjak na področju prehrane in trener z licencama NSCA – CSCS (Certified Strength and Conditioning Specialist) in FZS (Fitnes Zveza Slovenije)
[1] O vrstah maščobnega tkiva je podrobneje pisal Gregor Vidmar v svojem blogu: www.cenim.se/hujsanje/rjava-telesna-mascoba-in-hujsanje/
[2]www.drfeelgood.si/blog/2015/01/09/jej-manj-vec-migaj-1-del-mantra-enajsta-bozja-zapoved/
[3] val202.rtvslo.si/2014/05/zakaj-se-redimo/
[4] Meritve opravimo s posebnimi tehtnicami Tanita.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?