Velenjčanka Tanija Rednak je pred desetimi leti sprejela največji izziv: borbo za lastno življenje.
Diagnoza: Hodqinov limfom
Tanija je bila že kot otrok polna energije in z zdravjem nikoli ni imela večjih težav. Konec marca 2000 se je prvič zgodilo, da jo je med spanjem dušilo. Zjutraj je odšla k svoji zdravnici, ki je po vseh mogočih preiskavah sklenila, da so izvidi dobri in da je vse v redu, a so se kljub temu težave nadaljevale.
Vse pogosteje je bila brez energije, utrujenosti pa so se pozneje pridružile še bolečine v trebuhu. Zdravnica je bolezenske znake pripisovala vnetim mišicam zaradi športa in stresa. Dve leti pozneje se je dušenje ponovilo.
"Bilo je tako hudo, da sem neke noči ostala budna do jutra, ker me je skrbelo, da se ne bom več zbudila."
Isti dan je znova obiskala zdravnico, ki pa je ni sprejela, ker je imela preveliko gnečo.
"Čez tri dni, ko sem zvečer sedela doma za računalnikom, sem zatipala bulo na vratu. Sledile so vsemogoče preiskave in že čez deset dni sem bila na Onkološkem inštitutu."
Diagnoza: Hodqinov limfom – tumorji na bezgavkah v vratu, prsnem košu in v trebušni votlini.
"Diagnozo so mi postavili pred natanko 10 leti in 10 meseci in spomnim se, da je bila moja prva misel, da nimam časa za jok in stok. Najhuje je bilo, ko sem slišala, da bi bilo, če bi prišla samo mesec dni pozneje, prepozno. Nisem vedela, kaj me čaka, a sem se odločila, da se bo zgodba končala v mojo korist."
Trnova pot zdravljenja
Začelo se je naporno zdravljenje s kemoterapijami in obsevanji.
"Kemoterapije so bile zelo naporne. Vsaka posebej me je zdelala in ker sem jih prejemala drugo za drugo, so bile skupaj še toliko bolj 'ubijalske'. Vendar drugega izhoda, kot da zdržim, ni bilo. Velikokrat se je zgodilo, da zjutraj nisem mogla vstati, da bi si umila zobe, a sem vztrajala in zahvaljujoč trmi mi je uspelo. Za predstavo naj povem, da je bilo umivanje zob tako hud napor, da mi je pot tekel v potokih. Poleg kemoterapij sem imela še 30 obsevanj."
Po teh je čutila bolečine v grlu in prsnem košu, težko je požirala in v ustih je imela kovinski priokus. Med zdravljenjem se je soočala s prej neznanimi bolečinami, a je verjela vase in si je želela živeti.
Spoznala je, da je močnejša, kot si je mislila, da se preveč obremenjuje z nepomembnimi rečmi, da premalo stori zase in da se ne postavlja na prvo mesto.
"Rak mi je odprl oči in spoznala sem, da potrebujem korenito osebnostno preobrazbo."
Bodi pozitiven in razmišljaj kot zmagovalec!
Danes ima Tanija druge prioritete in drugačne cilje. Po bolezni se je znova začela ukvarjati s stvarmi, ki jih je pred tem postavila na stranski tir.
"Najraje si vzamem čas za počitek, sprostitev in odklop, česar prej nisem nikoli počela. Ukvarjam se s športom – tečem in igram badminton, večkrat pa si vzamem čas tudi za fotografiranje in igranje kitare, ki sem se jo sama naučila igrati, ko sem bila bolna. Zelo rada grem na sprehod z mojim 'rent a dogom' Larom, kot ga imenujem, čigar lastnica je moja prijateljica Duška."
Avgusta je, kot pravi, praznovala 10. rojstni dan. Uspelo ji je, ker je verjela vase in si želela živeti. S tem je bila in je še navdih za številne.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?